< Job 12 >
1 Respondens autem Job, dixit:
Job je odgovoril in rekel:
2 Ergo vos estis soli homines, et vobiscum morietur sapientia?
»Brez dvoma ste vi samo ljudje in modrost bo umrla z vami.
3 Et mihi est cor sicut et vobis, nec inferior vestri sum; quis enim hæc quæ nostis ignorat?
Toda jaz imam razumevanje prav tako kakor vi. Nisem slabši od vas. Da, kdo ne pozna takšnih stvari, kakor so te?
4 Qui deridetur ab amico suo, sicut ego, invocabit Deum, et exaudiet eum: deridetur enim justi simplicitas.
Jaz sem kakor nekdo, zasmehovan od svojega bližnjega, ki kliče k Bogu in ta mu odgovarja. Pravičen človek je zasmehovan do norčevanja.
5 Lampas contempta apud cogitationes divitum parata ad tempus statutum.
Kdor je pripravljen, da zdrsne s svojimi stopali, je kakor svetilka, prezirana v mislih tistega, ki je ohol.
6 Abundant tabernacula prædonum, et audacter provocant Deum, cum ipse dederit omnia in manus eorum.
Šotori roparjev uspevajo in tisti, ki izzivajo Boga, so varni; v katerih roko Bog obilno prinaša.
7 Nimirum interroga jumenta, et docebunt te; et volatilia cæli, et indicabunt tibi.
Toda vprašaj sedaj živali in te bodo poučile in perjad neba in ti bodo povedale.
8 Loquere terræ, et respondebit tibi, et narrabunt pisces maris.
Ali govori zemlji in te bo poučila in morske ribe ti bodo oznanile.
9 Quis ignorat quod omnia hæc manus Domini fecerit?
Kdo v vsem tem ne spoznava, da je to naredila Gospodova roka?
10 In cujus manu anima omnis viventis, et spiritus universæ carnis hominis.
V čigar roki je duša vsake žive stvari in dih vsega človeštva.
11 Nonne auris verba dijudicat? et fauces comedentis, saporem?
Mar uho ne preizkuša besed? In usta ne okusijo njegove hrane?
12 In antiquis est sapientia, et in multo tempore prudentia.
S starcem je modrost, in v dolžini dni razumnost.
13 Apud ipsum est sapientia et fortitudo; ipse habet consilium et intelligentiam.
Z njim je modrost in moč, on ima nasvet in razumevanje.
14 Si destruxerit, nemo est qui ædificet; si incluserit hominem, nullus est qui aperiat.
Glej, on poruši in to ne more biti ponovno zgrajeno. On zapre človeka in ne more biti odpiranja.
15 Si continuerit aquas, omnia siccabuntur; et si emiserit eas, subvertent terram.
Glej, on zadržuje vode in se posušijo. On jih prav tako pošilja ven in razrijejo zemljo.
16 Apud ipsum est fortitudo et sapientia; ipse novit et decipientem, et eum qui decipitur.
Z njim je moč in modrost; prevarani in slepar sta njegova.
17 Adducit consiliarios in stultum finem, et judices in stuporem.
Svetovalce odvede oplenjene in sodnike dela bedake.
18 Balteum regum dissolvit, et præcingit fune renes eorum.
Kraljem razvezuje vez in njihova ledja opasuje s pasom.
19 Ducit sacerdotes inglorios, et optimates supplantat:
Prince odvede oplenjene in podira močne.
20 commutans labium veracium, et doctrinam senum auferens.
Odstranja govor zanesljivih in odvzema razumnost ostarelih.
21 Effundit despectionem super principes, eos qui oppressi fuerant relevans.
Na prince izliva zaničevanje in slabi moč močnih.
22 Qui revelat profunda de tenebris, et producit in lucem umbram mortis.
Odkriva globoke stvari teme in na svetlobo prinaša smrtno senco.
23 Qui multiplicat gentes, et perdit eas, et subversas in integrum restituit.
Povečuje narode in jih uničuje. Razširja narode in jih ponovno vodi v suženjstvo.
24 Qui immutat cor principum populi terræ, et decipit eos ut frustra incedant per invium:
Odvzema srce vodjem ljudstva zemlje in jim povzroča, da tavajo v divjini, kjer ni poti.
25 palpabunt quasi in tenebris, et non in luce, et errare eos faciet quasi ebrios.
Tipajo v temi brez svetlobe in on jim povzroča, da se opotekajo kakor pijan človek.