Romanos 4

1 Quid ergo dicemus invenisse Abraham patrem nostrum secundum carnem?

Kaj bomo torej rekli, da je našel Abraham, naš oče, kar se nanaša na meso?

2 Si enim Abraham ex operibus iustificatus est, habet gloriam, sed non apud Deum.

Kajti če bi bil Abraham opravičen po delih, bi se imel s čim ponašati; toda ne pred Bogom.

3 Quid enim dicit Scriptura? Credidit Abraham Deo: et reputatam est illi ad iustitiam.

Kajti kaj pravi pismo? Abraham je verjel Bogu in to mu je bilo šteto za pravičnost.

4 Ei autem, qui operatur, merces non imputatur secundum gratiam, sed secundum debitum.

Torej tistemu, ki dela, nagrada ni šteta po milosti, temveč po dolgu.

5 Ei vero, qui non operatur, credenti autem in eum, qui iustificat impium, reputatur fides eius ad iustitiam secundum propositum gratiæ Dei.

Toda tistemu, ki ne dela, temveč veruje v tistega, ki opravičuje brezbožnega, je njegova vera šteta za pravičnost.

6 Sicut et David dicit beatitudinem hominis, cui Deus accepto fert iustitiam sine operibus:

Celo kakor tudi David opisuje blaženost človeka, ki mu Bog pripisuje pravičnost brez del,

7 Beati, quorum remissæ sunt iniquitates, et quorum tecta sunt peccata.

rekoč: ›Blagoslovljeni so tisti, katerih krivičnosti so odpuščene in katerih grehi so pokriti.

8 Beatus vir, cui non imputavit Dominus peccatum.

Blagoslovljen je človek, ki mu Gospod ne bo pripisal greha.‹

9 Beatitudo ergo hæc in circumcisione tantum manet, an etiam in præputio? Dicimus enim quia reputata est Abrahæ fides ad iustitiam.

Prihaja potem ta blaženost samo na obrezo ali tudi na neobrezo? Kajti pravimo, da je bila vera Abrahamu šteta za pravičnost.

10 Quomodo ergo reputata est? in circumcisione, an in præputio? Non in circumcisione, sed in præputio.

Kako je bila potem šteta? Ko je bil v obrezi ali v neobrezi? Ne v obrezi, temveč [ko je bil] v neobrezi.

11 Et signum accepit circumcisionis, signaculum iustitiæ fidei, quæ est in præputio: ut sit pater omnium credentium per præputium, ut reputetur et illis ad iustitiam:

In ko je bil še neobrezan, je prejel znamenje obreze, pečat pravičnosti vere, ki jo je imel, da bi bil lahko oče vseh teh, ki verujejo, čeprav niso obrezani, da bi bila lahko tudi njim pripisana pravičnost;

12 et sit pater circumcisionis non iis tantum, qui sunt ex circumcisione, sed et iis, qui sectantur vestigia fidei, quæ est in præputio patris nostri Abrahæ.

in oče obrezanih, teh, ki niso samo iz obreze, temveč ki tudi hodijo po stopinjah tiste vere našega očeta Abrahama, ki jo je imel, ko je bil še neobrezan.

13 Non enim per legem promissio Abrahæ, aut semini eius ut heres esset mundi: sed per iustitiam fidei.

Kajti obljuba, da naj bi bil dedič sveta, ni bila [dana] Abrahamu ali njegovemu semenu preko postave, temveč preko pravičnosti iz vere.

14 Si enim qui ex lege, heredes sunt: exinanita est fides, abolita est promissio.

Kajti če bodo dediči tisti, ki so iz postave, je vera ničeva in obljuba brez učinka;

15 Lex enim iram operatur. Ubi enim non est lex: nec prævaricatio.

zato ker postava povzroča bes; kajti kjer ni nobene postave, tam ni prestopka.

16 Ideo ex fide, ut secundum gratiam firma sit promissio omni semini, non ei, qui ex lege est solum, sed et ei qui ex fide est Abrahæ, qui pater est omnium nostrum

Torej je to iz vere, da bi bilo lahko po milosti; z namenom, da bi bila obljuba lahko zanesljiva vsemu semenu; ne samo temu, ki je iz postave, temveč tudi temu, ki je iz Abrahamove vere, ki je oče nas vseh,

17 (sicut scriptum est: Quia patrem multarum gentium posui te) ante Deum, cui credidit, qui vivificat mortuos, et vocat ea quæ non sunt, tamquam ea quæ sunt.

(kakor je pisano: ›Naredil sem te za očeta mnogih narodov‹) pred njim, ki mu je veroval, celó [pred] Bogom, ki oživlja mrtve in kliče te stvari, ki niso, kakor da bi bile.

18 qui contra spem in spem credidit, ut fieret pater multarum gentium secundum quod dictum est ei: Sic erit semen tuum.

Ki je proti upanju veroval v upanje, da bi lahko postal oče mnogih narodov; glede na to, kar je bilo spregovorjeno: ›Takšno bo tvoje seme.‹

19 Et non infirmatus est fide, nec consideravit corpus suum emortuum, cum iam fere centum esset annorum: et emortuam vulvam Saræ:

In ker ni bil slaboten v veri, ko je bil star okoli sto let, svojega lastnega telesa torej ni imel za mrtvega niti ne še omrtvelost Sarine maternice.

20 In repromissione etiam Dei non hæsitavit diffidentia, sed confortatus est fide, dans gloriam Deo:

Ob Božji obljubi ni okleval zaradi nevere, temveč je bil močan v veri in dal slavo Bogu;

21 plenissime sciens quia quæcumque promisit, potens est et facere.

in je bil popolnoma prepričan, da kar je on obljubil, je zmožen tudi izpolniti.

22 Ideo et reputatum est illi ad iustitiam.

Zato mu je bilo to šteto za pravičnost.

23 Non est autem scriptum tantum propter ipsum quia reputatum est illi ad iustitiam:

Torej, da mu je bilo šteto, to ni bilo napisano samo zaradi njega,

24 sed et propter nos, quibus reputabitur credentibus in eum, qui suscitavit Iesum Christum Dominum nostrum a mortuis,

temveč tudi zaradi nas, ki nam bo šteto, če verujemo v tistega, ki je obudil našega Gospoda Jezusa od mrtvih;

25 qui traditus est propter delicta nostra, et resurrexit propter iustificationem nostram.

ki je bil izročen zaradi naših prestopkov in je bil ponovno obujen zaradi našega opravičenja.