Psalmorum 140

1 In finem, Psalmus David. Eripe me Domine ab homine malo: a viro iniquo eripe me.

Osvobodi me, oh Gospod, pred zlobnežem, varuj me pred nasilnežem,

2 Qui cogitaverunt iniquitates in corde: tota die constituebant prælia.

ki si v svojem srcu domišljajo vragolije; nenehno so zbrani skupaj za vojno.

3 Acuerunt linguas suas sicut serpentis: venenum aspidum sub labiis eorum.

Svoje jezike so naostrili kakor kača, gadji strup je pod njihovimi ustnicami. (Sela)

4 Custodi me Domine de manu peccatoris: et ab hominibus iniquis eripe me. Qui cogitaverunt supplantare gressus meos:

Varuj me, oh Gospod, pred rokami zlobnih, ohrani me pred nasilnežem, ki se je namenil, da zruši moja ravnanja.

5 absconderunt superbi laqueum mihi: Et funes extenderunt in laqueum: iuxta iter scandalum posuerunt mihi.

Ponosni so zame prikrili zanko in vrvi, ob poti so razprostrli mrežo, zame so nastavili pasti. (Sela)

6 Dixi Domino: Deus meus es tu: exaudi Domine vocem deprecationis meæ.

Gospodu sem rekel: »Ti si moj Bog, usliši glas mojih ponižnih prošenj, oh Gospod.

7 Domine, Domine virtus salutis meæ: obumbrasti super caput meum in die belli:

Oh Bog, Gospod, moč rešitve moje duše, mojo glavo si pokril na dan bitke.

8 Ne tradas me Domine a desiderio meo peccatori: cogitaverunt contra me, ne derelinquas me, ne forte exaltentur.

Ne usliši, oh Gospod, želja zlobnih, nadalje ne njihovega zlobnega naklepa, da se ne bi poviševali.« (Sela)

9 Caput circuitus eorum: labor labiorum ipsorum operiet eos.

Glede glave tistih, ki me obdajajo, naj jih pokrije vragolija njihovih lastnih ustnic.

10 Cadent super eos carbones, in ignem deiicies eos: in miseriis non subsistent.

Naj nanje padajo goreči ogorki, naj bodo vrženi v ogenj, v globoke jame, da ne vstanejo ponovno.

11 Vir linguosus non dirigetur in terra: virum iniustum mala capient in interitu.

Naj obrekovalec ne bo utrjen na zemlji, zlo naj lovi nasilneža, da ga premaga.

12 Cognovi quia faciet Dominus iudicium inopis: et vindictam pauperum.

Vem, da bo Gospod podpiral zadevo prizadetega in pravico ubogega.

13 Verumtamen iusti confitebuntur nomini tuo: et habitabunt recti cum vultu tuo.

Zagotovo se bodo pravični zahvaljevali tvojemu imenu; iskreni bodo prebivali v tvoji prisotnosti.