Proverbiorum 9
1 Sapientia ædificavit sibi domum, excidit columnas septem.
Modrost je zgradila svojo hišo, izklesala je svojih sedem stebrov,
2 Immolavit victimas suas, miscuit vinum, et proposuit mensam suam.
pobila je svoje živali, zmešala je svoje vino, prav tako je pripravila svojo mizo.
3 Misit ancillas suas ut vocarent ad arcem, et ad mœnia civitatis:
Poslala je svoje dekle. Na najvišjih krajih mesta kliče:
4 Siquis est parvulus, veniat ad me. Et insipientibus locuta est:
»Kdorkoli je preprost, naj vstopi sèm.« Glede tistega, ki hoče razumevanje, mu reče:
5 Venite, comedite panem meum, et bibite vinum quod miscui vobis.
»Pridi, jej od mojega kruha in pij od vina, ki sem ga namešala.«
6 Relinquite infantiam, et vivite, et ambulate per vias prudentiæ.
Zapusti nespametne in živi in pojdi po poti razumevanja.
7 Qui erudit derisorem, ipse iniuriam sibi facit: et qui arguit impium, sibi maculam generat.
Kdor graja posmehljivca, samemu sebi pridobiva sramoto in kdor ošteje zlobnega človeka, sebi pridobiva madež.
8 Noli arguere derisorem, ne oderit te. Argue sapientem, et diliget te.
Ne grajaj posmehljivca, da te ne zasovraži. Oštej modrega človeka, in te bo ljubil.
9 Da sapienti occasionem, et addetur ei sapientia. Doce iustum, et festinabit accipere.
Daj poučevanje modremu človeku in bo še modrejši, pouči pravičnega človeka in pomnožil se bo v znanju.
10 Principium sapientiæ timor Domini: et scientia sanctorum, prudentia.
Strah Gospodov je začetek modrosti, in spoznanje svetega je razumevanje.
11 Per me enim multiplicabuntur dies tui, et addentur tibi anni vitæ.
Kajti po meni bodo tvoji dnevi pomnoženi in leta tvojega življenja ti bodo narasla.
12 Si sapiens fueris, tibimetipsi eris: si autem illusor, solus portabis malum.
Če si moder, boš moder zase, toda če se posmehuješ, boš to sam trpel.
13 Mulier stulta et clamosa, plenaque illecebris, et nihil omnino sciens,
Nespametna ženska je kričava. Naivna je in ničesar ne ve.
14 sedit in foribus domus suæ super sellam in excelso urbis loco,
Kajti sedi pri vratih svoje hiše, na sedežu, na visokih krajih mesta,
15 ut vocaret transeuntes per viam, et pergentes itinere suo:
da kliče mimoidoče, ki gredo naravnost na svojih poteh:
16 Qui est parvulus, declinet ad me. Et vecordi locuta est:
»Kdorkoli je preprost, naj vstopi sèm.« Glede tistega, ki hoče razumevanje, mu pravi:
17 Aquæ furtivæ dulciores sunt, et panis absconditus suavior.
»Ukradene vode so sladke in kruh, pojeden na skrivnem, je prijeten.«
