Proverbiorum 19
1 Melior est pauper, qui ambulat in simplicitate sua, quam dives torquens labia sua, et insipiens.
Boljši je ubogi, ki hodi v svoji neokrnjenosti, kakor kdor je sprevržen v svojih ustnicah in je bedak.
2 Ubi non est scientia animæ, non est bonum: et qui festinus est pedibus, offendet.
Tudi, da bi bila duša brez spoznanja, to ni dobro in kdor hiti s svojimi stopali, greši.
3 Stultitia hominis supplantat gressus eius: et contra Deum fervet animo suo.
Človekova nespametnost izkrivlja njegovo pot in njegovo srce se razburja zoper Gospoda.
4 Divitiæ addunt amicos plurimos: a paupere autem et hi, quos habuit, separantur.
Premoženje dela mnoge prijatelje, toda reven je ločen od svojega soseda.
5 Testis falsus non erit impunitus: et qui mendacia loquitur, non effugiet.
Kriva priča ne bo nekaznovana in kdor govori laži, ne bo pobegnil.
6 Multi colunt personam potentis, et amici sunt dona tribuentis.
Mnogi bodo milo prosili naklonjenosti od princev in vsak človek je prijatelj tistemu, ki daje darila.
7 Fratres hominis pauperis oderunt eum: insuper et amici procul recesserunt ab eo. Qui tantum verba sectatur, nihil habebit:
Ubogega sovražijo vsi njegovi bratje, koliko bolj gredo njegovi prijatelji daleč od njega? Zasleduje jih z besedami, vendar mu manjkajo.
8 qui autem possessor est mentis, diligit animam suam, et custos prudentiæ inveniet bona.
Kdor pridobiva modrost, ljubi svojo lastno dušo, kdor ohranja razumevanje, bo našel dobro.
9 Falsus testis non erit impunitus: et qui loquitur mendacia, peribit.
Kriva priča ne bo nekaznovana in kdor govori laži, bo propadel.
10 Non decent stultum deliciæ: nec servum dominari principibus.
Veselje ni spodobno za bedaka, veliko manj za služabnika, da vlada nad princi.
11 Doctrina viri per patientiam noscitur: et gloria eius est iniqua prætergredi.
Človekova preudarnost odlaša njegovo jezo in to je njegova slava, da gre čez prestopek.
12 Sicut fremitus leonis, ita et regis ira: et sicut ros super herbam, ita et hilaritas eius.
Kraljev bes je kakor rjovenje leva, toda njegova naklonjenost je kakor rosa na travo.
13 Dolor patris, filius stultus: et tecta iugiter perstillantia, litigiosa mulier.
Nespameten sin je katastrofa svojega očeta in ženini spori so nenehno kapljanje.
14 Domus, et divitiæ dantur a parentibus: a Domino autem proprie uxor prudens.
Hiša in bogastva so dediščina od očetov, razsodna žena pa je od Gospoda.
15 Pigredo immittit soporem, et anima dissoluta esuriet.
Lenoba meče v globoko spanje, brezdelna duša pa bo trpela lakoto.
16 Qui custodit mandatum, custodit animam suam: qui autem negligit viam suam, mortificabitur.
Kdor varuje zapoved, varuje svojo lastno dušo, toda kdor prezira njegove poti, bo umrl.
17 Fœneratur Domino qui miseretur pauperis: et vicissitudinem suam reddet ei.
Kdor ima do revnega sočutje, posoja Gospodu in kar je dal, mu bo on poplačal.
18 Erudi filium tuum, ne desperes: ad interfectionem autem eius ne ponas animam tuam.
Karaj svojega sina, dokler je upanje in naj tvoja duša ne prizanaša zaradi njegovega joka.
19 Qui impatiens est, sustinebit damnum: et cum rapuerit, aliud apponet.
Človek velikega besa bo trpel kaznovanje, kajti če ga osvobodiš, boš vendarle moral to ponovno storiti.
20 Audi consilium, et suscipe disciplinam, ut sis sapiens in novissimis tuis.
Prisluhni nasvetu in sprejmi poučevanje, da boš lahko moder v svojem zadnjem koncu.
21 Multæ cogitationes in corde viri: voluntas autem Domini permanebit.
Mnogo naklepov je v človekovem srcu, vendarle [je] Gospodova namera, ki bo obstala.
22 Homo indigens misericors est: et melior est pauper quam vir mendax.
Človekova želja je njegova prijaznost in reven človek je boljši kakor lažnivec.
23 Timor Domini ad vitam: et in plenitudine commorabitur, absque visitatione pessima.
Strah Gospodov se nagiba k življenju in kdor ga ima, bo ostal nasičen, ne bo obiskan z zlom.
24 Abscondit piger manum suam sub ascella, nec ad os suum applicat eam.
Len človek skriva svojo roko v svojem naročju in jo bo komaj ponovno ponesel k svojim ustom.
25 Pestilente flagellato stultus sapientior erit: si autem corripueris sapientem, intelliget disciplinam.
Udari posmehljivca in preprosti se bo čuval in grajaj nekoga, ki ima razumevanje in bo razumel spoznanje.
26 Qui affligit patrem, et fugat matrem, ignominiosus est et infelix.
Kdor slabi svojega očeta in preganja svojo mater, je sin, ki povzroča sramoto in prinaša grajo.
27 Non cesses fili audire doctrinam, nec ignores sermones scientiæ.
Nehaj, moj sin, poslušati pouk, ki povzroča, da zaideš od besed spoznanja.
28 Testis iniquus deridet iudicium: et os impiorum devorat iniquitatem.
Brezbožna priča zasmehuje sodbo in usta zlobnega požirajo krivičnost.
29 Parata sunt derisoribus iudicia: et mallei percutientes stultorum corporibus.
Sodbe so pripravljene za posmehljivce in udarci z bičem za hrbte bedakov.
