Marcum 5
1 Et venerunt trans fretum maris in regionem Gerasenorum.
Ter pridejo na drugo stran morja, v okolico Gadarensko.
2 Et exeunti ei de navi, statim occurrit de monumentis homo in spiritu immundo,
In precej, ko stopi iz ladje, sreča ga človek iz grobov, kteri je imel nečistega duha,
3 qui domicilium habebat in monumentis, et neque catenis iam quisquam poterat eum ligare:
In je prebivališče imel v grobih; in tudi z verigami ga ni mogel nihče zvezati:
4 quoniam sæpe compedibus et catenis vinctus, dirupisset catenas, et compedes comminuisset, et nemo poterat eum domare.
Kajti bil je velikokrat z oklepami in verigami zvezan, pa je verige potrgal in oklepe polomil, in nihče ga ni mogel ukrotiti.
5 et semper die ac nocte in monumentis, et in montibus erat, clamans, et concidens se lapidibus.
In vedno, po noči in po dnevu, bil je po gorah in po grobih, ter je kričal in se bíl s kamenjem.
6 Videns autem Iesum a longe, cucurrit, et adoravit eum:
Ugledavši pa Jezusa oddaleč, steče, ter mu se pokloni.
7 et clamans voce magna dixit: Quid mihi, et tibi, Iesu fili Dei altissimi? adiuro te per Deum, ne me torqueas.
In zakričavši z močnim glasom, reče: Kaj imam s teboj, Jezus, sin Boga najvišega? Zaklinjam te pri Bogu, ne muči me!
8 Dicebat enim illi: Exi spiritus immunde ab homine.
(Govoril mu je namreč: Izidi, nečisti duh, iz tega človeka.)
9 Et interrogabat eum: Quod tibi nomen est? Et dicit ei: Legio mihi nomen est, quia multi sumus.
In vpraša ga: Kako ti je ime? Pa odgovorí in reče: Legeon mi je ime, ker nas je mnogo.
10 Et deprecabatur eum multum, ne se expelleret extra regionem.
In prosil ga je zeló, naj jih ne izžene iz tega kraja.
11 Erat autem ibi circa montem grex porcorum magnus, pascens.
Bila je pa tam pri gorah velika čreda svinj, ktere so se pasle;
12 Et deprecabantur eum spiritus, dicentes: Mitte nos in porcos ut in eos introeamus.
In zaprosijo ga vsi hudiči, govoreč: Dovoli nam, da vnidemo va-nje.
13 Et concessit eis statim Iesus. Et exeuntes spiritus immundi introierunt in porcos: et magno impetu grex præcipitatus est in mare ad duo millia, et suffocati sunt in mari.
In Jezus jim precej dovoli. In duhovi nečisti izidejo in vnidejo v svinje; in zakadí se čreda z brega v morje – bilo jih je pa kaki dve tisoči – ter potonejo v morji.
14 Qui autem pascebant eos, fugerunt, et nunciaverunt in civitatem, et in agros. Et egressi sunt videre quid esset factum:
Tisti pa, ki so svinje pasli, pobegnejo, in oznanijo po mestu in po vaséh. Pa izidejo, da pogledajo, kaj bi to bilo, kar se je zgodilo.
15 et veniunt ad Iesum: et vident illum, qui a dæmonio vexabatur, sedentem, vestitum, et sanæ mentis, et timuerunt.
In pridejo k Jezusu, in ugledajo obsedenca, da sedí in je oblečen in pameten, tistega, ki je imel legeon, in preplašijo se.
16 Et narraverunt illis, qui viderant, qualiter factum esset ei, qui dæmonium habuerat, et de porcis.
In povedó jim tisti, kteri so bili videli, kako se je zgodilo obsedencu, in o svinjah.
17 Et rogare cœperunt eum ut discederet de finibus eorum.
In začnó ga prositi, naj odide iž njih krajev.
18 Cumque ascenderet navim, cœpit illum deprecari, qui a dæmonio vexatus fuerat, ut esset cum illo,
In ko stopi na ladjo, prosil ga je obsedenec, da bi bil ž njim.
19 et non admisit eum, sed ait illi: Vade in domum tuam ad tuos, et annuncia illis quanta tibi Dominus fecerit, et misertus sit tui.
Jezus mu pa ne dopustí, nego mu reče: Pojdi na dom svoj k svojim, in naznani jim, kaj ti je Gospod storil, in kako se te je usmilil.
20 Et abiit, et cœpit prædicare in Decapoli, quanta sibi fecisset Iesus: et omnes mirabantur.
Ter odide in začne oznanjevati po Deseterih mestih, kaj mu je storil Jezus; in vsi so se čudili.
21 Et cum transcendisset Iesus in navi rursum trans fretum, convenit turba multa ad eum, et erat circa mare.
In ko se prepelje Jezus v ladji zopet na drugo stran, zbere se pri njem mnogo ljudstva; in bil je pri morji.
22 Et venit quidam de archisynagogis nomine Iairus: et videns eum, procidit ad pedes eius,
In glej, eden od starešin shajališča, po imenu Jair, pride in ko ga ugleda, pade mu pred noge;
23 et deprecabatur eum multum, dicens: Quoniam filia mea in extremis est, Veni, impone manum super eam, ut salva sit, et vivat.
In prosil ga je zeló, govoreč: Hči mi umira; pridi, polóži na njo roké, da ozdravi in bo živa.
24 Et abiit cum illo, et sequebatur eum turba multa, et comprimebant eum.
Pa odide ž njim; in šlo je za njim mnogo ljudstva, in stiskali so ga.
25 Et mulier, quæ erat in profluvio sanguinis annis duodecim,
In neka žena, ktera je imela krvotok dvanajst let,
26 et fuerat multa perpessa a compluribus medicis: et erogaverat omnia sua, nec quidquam profecerat, sed magis deterius habebat:
In je mnogo pretrpela od mnogih zdravnikov, in potrošila vse svoje; pa jej ni nič pomagalo, nego je še huje bilo;
27 cum audisset de Iesu, venit in turba retro, et tetigit vestimentum eius:
Prišla je, slišavši za Jezusa, med ljudstvom od zadi in se je dotaknila obleke njegove.
28 dicebat enim: Quia si vel vestimentum eius tetigero, salva ero.
Kajti djala je: Če se le obleke njegove dotaknem, ozdravela bom.
29 Et confestim siccatus est fons sanguinis eius: et sensit corpore quia sanata esset a plaga.
In precej je usahnil vir krvi njene, in spoznala je po životu, da je ozdravela od bolezni.
30 Et statim Iesus in semetipso cognoscens virtutem, quæ exierat de illo, conversus ad turbam, aiebat: Quis tetigit vestimenta mea?
In začutivši Jezus precej po sebi, da je moč iž njega izšla, reče, obrnivši se med ljudstvom: Kdo se je dotaknil moje obleke?
31 Et dicebant ei discipuli sui: Vides turbam comprimentem te, et dicis: Quis me tetigit?
Pa mu rekó učenci njegovi: Saj vidiš ljudstvo, da te stiska, pa praviš: Kdo se me je dotaknil?
32 Et circumspiciebat videre eam, quæ hoc fecerat.
In oziral se je okoli, da bi ugledal tisto, ktera je to storila.
33 Mulier vero timens et tremens, sciens quod factum esset in se, venit et procidit ante eum, et dixit ei omnem veritatem.
Žena pa, vedoč, kaj jej se je zgodilo, uplašena in trepetaje pristopi, in pred njim pade in mu pové vso resnico.
34 Ille autem dixit ei: Filia, fides tua te salvam fecit: vade in pace, et esto sana a plaga tua.
On jej pa reče: Hči, vera tvoja ti je pomogla; pojdi v miru, in bodi zdrava od nadloge svoje.
35 Adhuc eo loquente, veniunt ab archisynagogo, dicentes: Quia filia tua mortua est: quid ultra vexas Magistrum?
In ko je še govoril, pridejo od starešine shajališčnega, govoreč: Hči tvoja je umrla; čemu nadleguješ še učeniku?
36 Iesus autem audito verbo, quod dicebatur, ait archisynagogo: Noli timere: tantummodo crede.
Jezus pa precej, ko je slišal besedo, ktero so povedali, reče starešini: Ne boj se, le veruj!
37 Et non admisit quemquam se sequi nisi Petrum, et Iacobum, et Ioannem fratrem Iacobi.
In ni pustil nikomur, da bi šel za njim, razen Petru in Jakobu in Janezu bratu Jakobovemu.
38 Et veniunt in domum archisynagogi, et videt tumultum, et flentes, et eiulantes multum.
In pride v starešinovo hišo, in ugleda hrup in tiste, kteri so mnogo jokali in hrumeli.
39 Et ingressus, ait illis: Quid turbamini, et ploratis? puella non est mortua, sed dormit.
In ko vnide, reče jim: Kaj hrumite in jokate? Deklica ni umrla, nego spí.
40 Et irridebant eum. Ipse vero eiectis omnibus assumit patrem, et matrem puellæ, et qui secum erant, et ingreditur ubi puella erat iacens.
In posmehovali so mu se. On pa izžene vse, in vzeme očeta in mater deklice, in te, kteri so bili ž njim, in vnide, kjer je deklica ležala.
41 Et tenens manum puellæ, ait illi: Talitha cumi, quod est interpretatum: Puella (tibi dico) surge.
In prijemši deklico za roko, velí jej: Talita, kumi! to se tolmači: Deklica, (pravim ti, ) vstani!
42 et confestim surrexit puella, et ambulabat: erat autem annorum duodecim: et obstupuerunt stupore magno.
In precej je vstala deklica in hodila; imela je pa dvanajst let; in začudijo se z velikim čudom.
43 Et præcepit illis vehementer ut nemo id sciret: et dixit dari illi manducare.
In zapové jim zeló, naj nikdor ne zvé tega; in reče, naj jej dadó jesti.
