< Hiezechielis Prophetæ 27 >
1 Et factum est verbum Domini ad me, dicens:
Beseda Gospodova je ponovno prišla k meni, rekoč:
2 Tu ergo fili hominis assume super Tyrum lamentum:
»Torej ti, človeški sin, vzdigni žalostinko za Tirom;
3 Et dices Tyro, quæ habitat in introitu maris, negotiationi populorum ad insulas multas: Hæc dicit Dominus Deus: O Tyre, tu dixisti: Perfecti decoris ego sum,
in reci Tiru: ›Oh ti, ki si postavljen na vhodu morja, ki si trgovec ljudstvom na številnih otokih: ›Tako govori Gospod Bog: ›O Tir, rekel si: ›Jaz sem popolne lepote.‹‹
4 et in corde maris sita. Finitimi tui, qui te ædificaverunt, impleverunt decorem tuum:
Tvoje meje so v sredi morij, tvoji graditelji so dovršili tvojo lepoto.
5 abietibus de Sanir extruxerunt te cum omnibus tabulatis maris: cedrum de Libano tulerunt ut facerent tibi malum.
Vse tvoje ladijske deske so naredili iz cipresovega lesa iz Senírja. Vzeli so libanonske cedre, da bi zate naredili jambore.
6 Quercus de Basan dolaverunt in remos tuos: et transtra tua fecerunt tibi ex ebore Indico, et prætoriola de insulis Italiæ.
Iz bašánskih hrastov so naredili tvoja vesla; skupina Ašhúrcev je naredila tvoje klopi iz slonovine, pripeljane iz kitéjskih otokov.
7 Byssus varia de Ægypto texta est tibi in velum ut poneretur in malo: hyacinthus, et purpura de insulis Elisa facta sunt operimentum tuum.
Tanko laneno platno z izvezenim delom iz Egipta je bilo to, kar si razširjala, da bi bilo tvoje jadro; modro in vijolično z otokov Elišája, je bilo to, kar te je pokrivalo.
8 Habitatores Sidonis, et Aradii fuerunt remiges tui: sapientes tui, Tyre, facti sunt gubernatores tui.
Prebivalci Sidóna in Arváda so bili tvoji mornarji. Tvoji modri možje, oh Tir, ki so bili v tebi, so bili tvoji krmarji.
9 Senes Giblii, et prudentes eius habuerunt nautas ad ministerium variæ supellectilis tuæ: omnes naves maris, et nautæ earum fuerunt in populo negotiationis tuæ.
Gebálski starci in njegovi modri možje so bili v tebi tvoji popravljavci razpok. Vse morske ladje s svojimi mornarji so bile v tebi, da so prekupčevali tvoje trgovsko blago.
10 Persæ, et Lydii, et Libyes erant in exercitu tuo viri bellatores tui: clypeum, et galeam suspenderunt in te pro ornatu tuo.
Tisti iz Perzije in iz Luda in iz Puta so bili v tvoji vojski, tvoji bojevniki. V tebi so obešali ščit in čelado; oni kažejo tvojo ljubkost.
11 Filii Aradii cum exercitu tuo erant super muros tuos in circuitu: sed et Pigmæi, qui erant in turribus tuis, pharetras suas suspenderunt in muris tuis per gyrum: ipsi compleverunt pulchritudinem tuam.
Možje Arváda, s tvojo vojsko, so bili na tvojih zidovih naokoli in Gamádci so bili v tvojih stolpih. Svoje ščite so obešali naokoli po tvojih zidovih; tvojo lepoto so naredili popolno.
12 Chartaginenses negotiatores tui, a multitudine cunctarum divitiarum, argento, ferro, stanno, plumboque repleverunt nundinas tuas.
Taršíš je bil tvoj trgovec zaradi razloga množice vseh vrst bogastev; s srebrom, železom, kositrom in svincem so trgovali na tvojih sejmih.
13 Græcia, Thubal, et Mosoch, ipsi institores tui: mancipia, et vasa ærea advexerunt populo tuo.
Javán, Tubál in Mešeh so bili tvoji trgovci. Trgovali so s človeškimi osebami in posodami iz brona na tvojem trgu.
14 De domo Thogorma, equos, et equites, et mulos adduxerunt ad forum tuum.
Tisti iz hiše Togarmá so na tvojih sejmih trgovali s konji, konjeniki in mulami.
15 Filii Dedan negotiatores tui: insulæ multæ negotiatio manus tuæ: dentes eburneos, et hebeninos commutaverunt in pretio tuo.
Možje iz Dedána so bili tvoji trgovci, številni otoki so bili trgovsko blago tvoje roke, za darilo so ti prinašali rogove iz slonovine in ebenovino.
16 Syrus negotiator tuus propter multitudinem operum tuorum, gemmam, et purpuram, et scutulata, et byssum, et sericum, et chodchod proposuerunt in mercatu tuo.
Sirija je bila tvoj trgovski partner zaradi razloga množičnosti stvari tvoje izdelave. Na tvojih sejmih so se zaposlovali s smaragdi, vijoličnim in izvezenim delom in tankim lanenim platnom in koraldo in ahatom.
17 Iuda et terra Israel ipsi institores tui in frumento primo, balsamum, et mel, et oleum, et resinam proposuerunt in nundinis tuis.
Juda in Izraelova dežela so bili tvoji trgovci. Trgovali so na tvojem trgu s pšenico iz Miníta in Pannago in medom, oljem in balzamom.
18 Damascenus negotiator tuus in multitudine operum tuorum, in multitudine diversarum opum, in vino pingui, in lanis coloris optimi.
Damask je bil tvoj trgovski partner v množici stvari tvoje izdelave zaradi množice vseh bogastev; z vinom iz Helbóna in belo volno.
19 Dan, et Græcia, et Mosel in nundinis tuis proposuerunt ferrum fabrefactum: stacte, et calamus in negotiatione tua.
Tudi Dán in Javán, ki sta šla sem ter tja, sta se zaposlovala na tvojih sejmih. Svetlo železo, kasija in kolmež so bili na tvojem trgu.
20 Dedan institores tui in tapetibus ad sedendum.
Dedán je bil tvoj trgovec v dragocenih oblačilih za bojne vozove.
21 Arabia, et universi principes Cedar, ipsi negotiatores manus tuæ: cum agnis, et arietibus, et hœdis venerunt ad te negotiatores tui.
Arabija in vsi princi Kedárja so se zaposlovali s teboj z jagnjeti, ovni in kozli; v teh so bili oni tvoji trgovci.
22 Venditores Saba, et Reema, ipsi negotiatores tui: cum universis primis aromatibus, et lapide pretioso, et auro, quod proposuerunt in mercatu tuo.
Trgovci iz Sabe in Ramája, oni so bili tvoji trgovci. Zaposlovali so se na tvojih sejmih z glavnino izmed vseh dišav in z vsemi dragocenimi kamni in z zlatom.
23 Haran, et Chene, et Eden negotiatores tui: Saba, Assur, et Chelmad venditores tui.
Harán in Kané in Eden, trgovci iz Sabe, Asúrja in Kilmáda so bili tvoji trgovci.
24 ipsi negotiatores tui multifariam involucris hyacinthi, et polymitorum, gazarumque pretiosarum, quæ obvolutæ, et astrictæ erant funibus: cedros quoque habebant in negotiationibus tuis.
To so bili tvoji trgovci v vseh vrstah stvari, v modrih oblačilih in izvezenem delu in v skrinjah bogatega videza, povezanih z vrvicami in narejenimi iz cedre, med tvojim trgovanjem.
25 Naves maris, principes tui in negotiatione tua: et repleta es, et glorificata nimis in corde maris.
Ladje iz Taršíša so pele o tebi na tvojem trgu in ti si bil na novo napolnjen in zelo veličastno narejen v sredi morij.
26 In aquis multis adduxerunt te remiges tui: ventus auster contrivit te in corde maris.
Tvoji veslači so te privedli v velike vode. Vzhodni veter te je zlomil v sredi morij.
27 Divitiæ tuæ, et thesauri tui, et multiplex instrumentum tuum, nautæ tui et gubernatores tui, qui tenebant supellectilem tuam, et populo tuo præerant: viri quoque bellatores tui, qui erant in te cum universa multitudine tua, quæ est in medio tui: cadent in corde maris in die ruinæ tuæ.
Tvoja bogastva, tvoji sejmi, tvoji trgovci, tvoji mornarji in tvoji krmarji, tvoji popravljavci razpok, zaposlovalci tvojega trgovanja in vsi tvoji bojevniki, ki so v tebi in v vsej tvoji skupini, ki je v tvoji sredi, bodo padli v sredo morij na dan tvojega propada.
28 A sonitu clamoris gubernatorum tuorum conturbabuntur classes:
Predmestja se bodo tresla ob zvoku krika tvojih krmarjev.
29 Et descendent de navibus suis omnes, qui tenebant remum: nautæ, et universi gubernatores maris in terra stabunt:
In vsi, ki prijemajo veslo, mornarji in vsi krmarji morja bodo prišli dol iz svojih ladij, stali bodo na kopnem;
30 et eiulabunt super te voce magna, et clamabunt amare: et superiacient pulverem capitibus suis, et cinere conspergentur.
in svojemu glasu bodo povzročili, da bo slišan zoper tebe in grenko bodo jokali in metali prah na svoje glave in se valjali v pepelu,
31 Et radent super te calvitium, et accingentur ciliciis: et plorabunt te in amaritudine animæ ploratu amarissimo.
in zate se bodo naredili popolnoma plešaste in se prepasali z vrečevino in jokali bodo zaradi tebe s srčno grenkobo in grenko tarnali.
32 Et assument super te carmen lugubre, et plangent te: Quæ est ut Tyrus, quæ obmutuit in medio maris?
In v svojem tarnanju bodo vzdignili žalostinko za teboj in žalovali nad teboj, rekoč: ›Katero mesto je podobno Tiru, podobno uničenemu v sredi morja?
33 Quæ in exitu negotiationum tuarum de mari implesti populos multos: in multitudine divitiarum tuarum, et populorum tuorum ditasti reges terræ.
Ko so tvoje stvari šle naprej iz morij, si sitil mnoga ljudstva, kralje zemlje si obogatil z množico svojih bogastev in od svojega trgovanja.
34 Nunc contrita es a mari, in profundis aquarum opes tuæ, et omnis multitudo tua, quæ erat in medio tui, ceciderunt.
V času, ko boš zlomljen z morji, v globinah voda, bo tvoje trgovsko blago in vsa tvoja druščina padla v tvoji sredi.
35 Universi habitatores insularum obstupuerunt super te: et reges earum omnes tempestate perculsi mutaverunt vultus.
Vsi prebivalci otokov bodo osupli nad teboj in njihovi kralji bodo boleče prestrašeni, vznemirjeni bodo na svojem obličju.
36 Negotiatores populorum sibilaverunt super te: ad nihilum deducta es, et non eris usque in perpetuum.
Trgovci med ljudstvom bodo sikali nad teboj; strahota boš in nikoli več te ne bo.‹«