Psalmorum 58

1 In finem, Ne disperdas, David in tituli inscriptionem. Si vere utique iustitiam loquimini: recta iudicate filii hominum.

Načelniku godbe: "Ne pogubi"; Davidova pesem odlična. Ali zares, o krdelo, govorite pravico? po pravici sodite, sinovi človeški?

2 Etenim in corde iniquitates operamini: in terra iniustitias manus vestræ concinnant.

Ne, celo iz srca počenjate krivice; v tej deželi tehtate rok svojih silovitost.

3 Alienati sunt peccatores a vulva, erraverunt ab utero: locuti sunt falsa.

V stran zavijajo krivični od rojstva; tavajo od materinega telesa laž govoreč.

4 Furor illis secundum similitudinem serpentis: sicut aspidis surdæ, et obturantis aures suas,

Strup imajo podoben kačjemu strupu; kakor gada gluhega, ki si maši uho svoje.

5 quæ non exaudiet vocem incantantium: et venefici incantantis sapienter.

Kateri ne posluša glasú mrmrajočih, njega, ki zna zagovarjati jako.

6 Deus conteret dentes eorum in ore ipsorum: molas leonum confringet Dominus.

O Bog, zdróbi jim zobe v njih ustih; mladih levov kočnike poderi, Gospod!

7 Ad nihilum devenient tamquam aqua decurrens: intendit arcum suum donec infirmentur.

Stopé se naj kakor voda, odidejo naj neprestano; njemu, ki napenja pušice svoje, izpremené se naj kakor v klasje pušice.

8 Sicut cera, quæ fluit, auferentur: supercecidit ignis, et non viderunt solem.

Kakor polž, ki se topi, bode naj vsak, kakor žene splav, kakor ki niso videli solnca.

9 Priusquam intelligerent spinæ vestræ rhamnum: sicut viventes, sic in ira absorbet eos.

Ko se ne bode še čutilo trnje vaše, trnje ščipkovo, tako zeleno kakor suho podrl bode vse.

10 Lætabitur iustus cum viderit vindictam: manus suas lavabit in sanguine peccatoris.

Radoval se bode pravični, ko bode videl maščevanje; noge svoje bode umival v krivičnega krvi.

11 Et dicet homo: Si utique est fructus iusto: utique est Deus iudicans eos in terra.

In človek poreče: Vendar ima sad pravični, vendar je sodnik na zemlji!