Psalmorum 17

1 Oratio David. Exaudi Domine iustitiam meam: intende deprecationem meam. Auribus percipe orationem meam, non in labiis dolosis.

Usliši iskrenega, oh Gospod, bodi pozoren na moj klic, pazljivo prisluhni moji molitvi, ki ne prihaja iz hlinjenih ustnic.

2 De vultu tuo iudicium meum prodeat: oculi tui videant æquitates.

Naj moja razsodba pride iz tvoje prisotnosti, naj tvoje oči gledajo stvari, ki so pravične.

3 Probasti cor meum, et visitasti nocte: igne me examinasti, et non est inventa in me iniquitas.

Preizkusil si moje srce, obiskal si me ponoči, preizkusil si me, pa ničesar nisi našel; odločen sem, da moja usta ne bodo grešila.

4 Ut non loquatur os meum opera hominum: propter verba labiorum tuorum ego custodivi vias duras.

Kar se tiče človeških del, sem se po besedi tvojih ustnic varoval pred stezami uničevalca.

5 Perfice gressus meos in semitis tuis: ut non moveantur vestigia mea.

Podpiraj mojo smer življenja po tvojih stezah, da moje stopinje ne zdrsnejo.

6 Ego clamavi, quoniam exaudisti me Deus: inclina aurem tuam mihi, et exaudi verba mea.

Klical sem k tebi, kajti uslišal me boš, oh Bog. Nagni k meni svoje uho in usliši moj govor.

7 Mirifica misericordias tuas, qui salvos facis sperantes in te.

Pokaži svojo čudovito ljubečo skrbnost, oh ti, ki s svojo desnico rešuješ tiste, ki svoje trdno upanje polagajo vate pred tistimi, ki se vzdigujejo proti njim.

8 A resistentibus dexteræ tuæ custodi me, ut pupillam oculi. Sub umbra alarum tuarum protege me:

Varuj me kakor zenico očesa, skrij me pod senco svojih peruti,

9 a facie impiorum qui me afflixerunt. Inimici mei animam meam circumdederunt,

pred zlobnimi, ki me zatirajo, pred mojimi smrtnimi sovražniki, ki me obdajajo naokrog.

10 adipem suum concluserunt: os eorum locutum est superbiam.

Zajeti so v svojo lastno maščobo. S svojimi usti govorijo ponosno.

11 Proiicientes me nunc circumdederunt me: oculos suos statuerunt declinare in terram.

Sedaj so nas obdali na naših korakih. Svoje oči so naravnali in pripognili k zemlji,

12 Susceperunt me sicut leo paratus ad prædam: et sicut catulus leonis habitans in abditis.

kakor lev, ki je pohlepen po svojem plenu in kakor bi bil mlad lev, ki preži na skrivnih krajih.

13 Exurge Domine, præveni eum, et supplanta eum: eripe animam meam ab impio, frameam tuam ab inimicis manus tuæ.

Vzdigni se, oh Gospod, razočaraj ga, vrzi ga dol. Osvobodi mojo dušo pred zlobnim, kar je tvoj meč,

14 Domine a paucis de terra divide eos in vita eorum: de absconditis tuis adimpletus est venter eorum. Saturati sunt filiis: et dimiserunt reliquias suas parvulis suis.

pred ljudmi, ki so tvoja roka, oh Gospod, pred ljudmi sveta, ki imajo svoj delež v tem življenju in katerih trebuh napolnjuješ s svojim skritim zakladom. Polni so otrok in preostanek svojega imetja zapustijo svojim otročičem.

15 Ego autem in iustitia apparebo conspectui tuo: satiabor cum apparuerit gloria tua.

Kar se mene tiče, bom v pravičnosti gledal tvoj obraz. Ko se zbudim, bom nasičen s tvojo podobnostjo.