Proverbiorum 31
1 Verba Lamuelis regis. Visio, qua erudivit eum mater sua.
Besede kralja Lemuéla, prerokba, katero ga je učila njegova mati.
2 Quid dilecte mi, quid dilecte uteri mei, quid dilecte votorum meorum?
Kaj, moj sin? In kaj, sin moje maternice? In kaj, sin mojih zaobljub?
3 Ne dederis mulieribus substantiam tuam, et divitias tuas ad delendos reges.
Svoje moči ne daj ženski niti svojih poti tistim, ki uničujejo kralje.
4 Noli regibus, o Lamuel, noli regibus dare vinum: quia nullum secretum est ubi regnat ebrietas.
To ni za kralje, oh Lemuél, to ni za kralje, da pijejo vino niti za prince močna pijača,
5 Et ne forte bibant, et obliviscantur iudiciorum, et mutent causam filiorum pauperis.
da ne bi pili in pozabili postave in izkrivili sodbo kateregakoli izmed prizadetih.
6 Date siceram mœrentibus, et vinum his, qui amaro sunt animo:
Močno pijačo daj tistemu, ki je pripravljen, da propade in vino tistim, ki so potrtih src.
7 bibant, et obliviscantur egestatis suæ, et doloris sui non recordentur amplius.
Naj pije in pozabi svojo revščino in se nič več ne spominja svoje bede.
8 Aperi os tuum muto, et causis omnium filiorum qui pertranseunt:
Odpri svoja usta za nemega v imenu vseh takšnih, ki so določeni k uničenju.
9 aperi os tuum, decerne quod iustum est, et iudica inopem et pauperem.
Odpri svoja usta, sodi pravično in zagovarjaj pravdo ubogega in pomoči potrebnega.
10 Mulierem fortem quis inveniet? procul, et de ultimis finibus pretium eius.
Kdo lahko najde vrlo žensko? Kajti njena vrednost je daleč nad rubini.
11 Confidit in ea cor viri sui, et spoliis non indigebit.
Srce njenega soproga varno zaupa vanjo, tako da ne bo imel nobene potrebe po plenu.
12 Reddet ei bonum, et non malum, omnibus diebus vitæ suæ.
Delala mu bo dobro in ne zla vse dni svojega življenja.
13 Quæsivit lanam et linum, et operata est consilia manuum suarum.
Išče volno in lan in voljno dela s svojimi rokami.
14 Facta est quasi navis institoris, de longe portans panem suum.
Podobna je trgovčevim ladjam, svojo hrano prinaša od daleč.
15 Et de nocte surrexit, deditque prædam domesticis suis, et cibaria ancillis suis.
Tudi vstaja, ko je še noč in daje hrano svoji družini ter obrok svojim deklam.
16 Consideravit agrum, et emit eum: de fructu manuum suarum plantavit vineam.
Prouči polje in ga kupuje; s sadom svojih rok zasadi vinograd.
17 Accinxit fortitudine lumbos suos, et roboravit brachium suum.
Svoja ledja opasuje z močjo in utrjuje svoje lakte.
18 Gustavit, et vidit quia bona est negotiatio eius: non extinguetur in nocte lucerna eius.
Zaznava, da je njeno trgovanje dobro, njena sveča ponoči ne ugasne.
19 Manum suam misit ad fortia, et digiti eius apprehenderunt fusum.
Svoje roke polaga k vretenu in njene roke držijo preslico.
20 Manum suam aperuit inopi, et palmas suas extendit ad pauperem.
Svojo roko izteguje k ubogemu; da, svoji roki izteguje pomoči potrebnemu.
21 Non timebit domui suæ a frigoribus nivis: omnes enim domestici eius vestiti sunt duplicibus.
Ne boji se snega za svojo družino, kajti vsa njena družina je oblečena s škrlatom.
22 Stragulatam vestem fecit sibi: byssus, et purpura indumentum eius.
Sama izdeluje pokrivala iz tapiserije, njeno oblačilo sta svila in škrlat.
23 Nobilis in portis vir eius, quando sederit cum senatoribus terræ.
Njen soprog je poznan v velikih vratih, ko sedi med starešinami dežele.
24 Sindonem fecit, et vendidit, et cingulum tradidit Chananæo.
Ona izdeluje tanko laneno platno in ga prodaja in pasove dostavlja trgovcu.
25 Fortitudo et decor indumentum eius, et ridebit in die novissimo.
Moč in spoštovanje sta njeno oblačilo in veselila se bo v času, ki pride.
26 Os suum aperuit sapientiæ, et lex clementiæ in lingua eius.
Svoja usta odpira z modrostjo in na njenem jeziku je postava prijaznosti.
27 Consideravit semitas domus suæ, et panem otiosa non comedit.
Dobro gleda na poti svoje družine in ne jé kruha brezdelja.
28 Surrexerunt filii eius, et beatissimam prædicaverunt: vir eius, et laudavit eam.
Njeni otroci vstanejo in jo kličejo blagoslovljena, tudi njen soprog in jo hvali.
29 Multæ filiæ congregaverunt divitias: tu supergressa es universas.
Mnoge hčere so storile krepostno, toda ti jih prekašaš vse.
30 Fallax gratia, et vana est pulchritudo: mulier timens Dominum ipsa laudabitur.
Naklonjenost je varljiva in lepota je prazna, toda ženska, ki se boji Gospoda, bo hvaljena.
31 Date ei de fructu manuum suarum: et laudent eam in portis opera eius.
Dajte ji od sadu njenih rok in naj jo njena lastna dela hvalijo v velikih vratih.
