Proverbiorum 20
1 Luxuriosa res, vinum, et tumultuosa ebrietas: quicumque his delectatur, non erit sapiens.
Vino je zasmehovalec, močna pijača je huda in kdorkoli je s tem zaveden, ni moder.
2 Sicut rugitus leonis, ita et terror regis: qui provocat eum, peccat in animam suam.
Kraljev strah je kakor rjovenje leva; kdorkoli ga draži do jeze, greši zoper svojo lastno dušo.
3 Honor est homini, qui separat se a contentionibus: omnes autem stulti miscentur contumeliis.
Za človeka je čast, da odneha od prepira, toda vsak bedak se bo vmešaval.
4 Propter frigus piger arare noluit: mendicabit ergo æstate, et non dabitur illi.
Lenuh ne bo oral zaradi razloga mraza, zatorej bo prosil v času žetve in ničesar ne bo imel.
5 Sicut aqua profunda, sic consilium in corde viri: sed homo sapiens exhauriet illud.
Nasvet v človekovem srcu je podoben globoki vodi, toda razumevajoč človek ga bo izvlekel.
6 Multi homines misericordes vocantur: virum autem fidelem quis inveniet?
Večina ljudi bo vsakemu razglašala svojo lastno dobroto, toda kdo lahko najde zvestega človeka?
7 Iustus, qui ambulat in simplicitate sua, beatos post se filios derelinquet.
Pravičen človek hodi v svoji neokrnjenosti, njegovi otroci so blagoslovljeni za njim.
8 Rex, qui sedet in solio iudicii, dissipat omne malum intuitu suo.
Kralj, ki sedi na sodnem prestolu, s svojimi očmi vse zlo razkropi proč.
9 Quis potest dicere: Mundum est cor meum, purus sum a peccato?
Kdo lahko reče: »Svoje srce sem očistil, čist sem pred svojim grehom?«
10 Pondus et pondus, mensura et mensura: utrumque abominabile est apud Deum.
Neenake uteži in neenake mere, oboji so Gospodu podobna ogabnost.
11 Ex studiis suis intelligitur puer, si munda et recta sint opera eius.
Celo otrok je spoznan po svojih dejanjih, če so njegova dela čista in če so ta pravilna.
12 Aurem audientem, et oculum videntem, Dominus fecit utrumque.
Uho, ki sliši in oko, ki vidi, celo oboje je naredil Gospod.
13 Noli diligere somnum, ne te egestas opprimat: aperi oculos tuos, et saturare panibus.
Ne ljubi spanja, da ne bi prišel v revščino, odpri svoje oči in nasičen boš s kruhom.
14 Malum est, malum est, dicit omnis emptor: et cum recesserit, tunc gloriabitur.
» To je ničvredno, to je ničvredno, « pravi kupec, toda ko je odšel svojo pot, potem se baha.
15 Est aurum, et multitudo gemmarum: et vas pretiosum labia scientiæ.
Je zlato in množica rubinov, toda ustnice spoznanja so dragocen dragulj.
16 Tolle vestimentum eius, qui fideiussor extitit alieni, et pro extraneis aufer pignus ab eo.
Vzemi obleko tistega, ki je pôrok za tujca in vzemi jamstvo od njega za tujo žensko.
17 Suavis est homini panis mendacii: et postea implebitur os eius calculo.
Kruh prevare je sladek človeku, toda njegova usta bodo potem napolnjena z gramozom.
18 Cogitationes consiliis roborantur: et gubernaculis tractanda sunt bella.
Vsak namen je utrjen s posvetovanjem in vojskuješ se z dobrim nasvetom.
19 Ei, qui revelat mysteria, et ambulat fraudulenter, et dilatat labia sua, ne commiscearis.
Kdor gre naokrog kakor tožljivec, razodeva skrivnosti, zato se ne vmešavaj s tistim, ki laska s svojimi ustnicami.
20 Qui maledicit patri suo, et matri, extinguetur lucerna eius in mediis tenebris.
Kdorkoli preklinja svojega očeta ali svojo mater, bo njegova svetilka ugasnjena v zatemnjeno temo.
21 Hereditas, ad quam festinatur in principio, in novissimo benedictione carebit.
Dediščina je lahko v začetku naglo pridobljena, toda njen konec ne bo blagoslovljen.
22 Ne dicas: Reddam malum: expecta Dominum, et liberabit te.
Ne reci: »Jaz bom poplačal zlo, « temveč čakaj na Gospoda in rešil te bo.
23 Abominatio est apud Dominum pondus et pondus: statera dolosa non est bona.
Različne uteži so ogabnost Gospodu in varljiva tehtnica ni dobra.
24 A Domino diriguntur gressus viri: quis autem hominum intelligere potest viam suam?
Človekovi opravki so od Gospoda, kako lahko potem človek razume svojo lastno pot?
25 Ruina est homini devorare sanctos, et post vota retractare.
Zanka je človeku, ki požira to, kar je sveto in da po zaobljubah dela poizvedovanje.
26 Dissipat impios rex sapiens, et incurvat super eos fornicem.
Moder kralj razkropi zlobne in nadnje prinaša kolo.
27 Lucerna Domini spiraculum hominis, quæ investigat omnia secreta ventris.
Človeški duh je Gospodova sveča, ki preiskuje vse notranje dele trebuha.
28 Misericordia, et veritas custodiunt regem, et roboratur clementia thronus eius.
Usmiljenje in resnica ohranjata kralja in njegov prestol drži pokonci usmiljenje.
29 Exultatio iuvenum, fortitudo eorum: et dignitas senum canities.
Slava mladeničev je njihova moč, lepota starcev pa je siva glava.
30 Livor vulneris absterget mala: et plagæ in secretioribus ventris.
Modrica od rane očiščuje zlo, tako storijo udarci biča notranjim delom trebuha.
