Psalmorum 90
1 Oratio Moysi, hominis Dei. [Domine, refugium factus es nobis a generatione in generationem.
Molitev Mojzesova, moža Božjega: O Gospod, ti si nam bil prebivališče od roda do roda,
2 Priusquam montes fierent, aut formaretur terra et orbis, a sæculo et usque in sæculum tu es, Deus.
Ko niso bile še rojene gore, in nisi bil naredil zemlje in vesoljnega sveta, dà od vekomaj do vekomaj Bog si tí mogočni.
3 Ne avertas hominem in humilitatem: et dixisti: Convertimini, filii hominum.
Pripraviš človeka tako daleč, da je potrt, govoreč: "Povrnite se, sinovi človeški!"
4 Quoniam mille anni ante oculos tuos tamquam dies hesterna quæ præteriit: et custodia in nocte
Ker če tisoč lét preide, v tvojih očéh so, kakor včerajšnji dan, in straža nočna.
5 quæ pro nihilo habentur, eorum anni erunt.
S povodnjo jih pokončaš, spanje so, zjutraj so kakor seno, ki mine.
6 Mane sicut herba transeat; mane floreat, et transeat; vespere decidat, induret, et arescat.
Zjutraj, ko se je razcvelo, mine; pokosi in posuši se zvečer.
7 Quia defecimus in ira tua, et in furore tuo turbati sumus.
Ker ginemo od jeze tvoje, in srd tvoj nas plaši:
8 Posuisti iniquitates nostras in conspectu tuo; sæculum nostrum in illuminatione vultus tui.
Pred oči si staviš krivice naše, skrivnosti naše v luč svojega obličja.
9 Quoniam omnes dies nostri defecerunt, et in ira tua defecimus. Anni nostri sicut aranea meditabuntur;
Ker vsi dnevi naši ginejo v srdu tvojem; leta naša nam tekó misli enaka.
10 dies annorum nostrorum in ipsis septuaginta anni. Si autem in potentatibus octoginta anni, et amplius eorum labor et dolor; quoniam supervenit mansuetudo, et corripiemur.
V samih dnevih lét naših je sedemdeset let; ali (ako smo prav krepki) osemdeset let; celo kar je v njih najboljše, polno je truda in težav; ko to hitro mine, odletimo.
11 Quis novit potestatem iræ tuæ, et præ timore tuo iram tuam
Kdo spozna jeze tvoje moč, ali srdú tvojega po strahu tvojem?
12 dinumerare? Dexteram tuam sic notam fac, et eruditos corde in sapientia.
Šteti nas úči naše dni tako, da dobimo srce modro.
13 Convertere, Domine; usquequo? et deprecabilis esto super servos tuos.
Vrni se, Gospod! Doklej! in kesaj se zavoljo hlapcev svojih.
14 Repleti sumus mane misericordia tua; et exsultavimus, et delectati sumus omnibus diebus nostris.
Nasiti nas vsako jutro z milostjo svojo, da pojemo in se radujemo vse svoje dni.
15 Lætati sumus pro diebus quibus nos humiliasti; annis quibus vidimus mala.
Razveséli nas, kakor si nas ponižaval mnogo dnî; mnogo let smo izkušali húdo.
16 Respice in servos tuos et in opera tua, et dirige filios eorum.
Očitno bodi hlapcem tvojim delo tvoje, in lepota tvoja med njih sinovi.
17 Et sit splendor Domini Dei nostri super nos, et opera manuum nostrarum dirige super nos, et opus manuum nostrarum dirige.]
Na strani nam bodi prijetnost Gospoda, Boga našega, in delo naših rok podpiraj v nas; sámo delo, pravim, naših rok podpiraj.
