Psalmorum 18
1 In finem. Puero Domini David, qui locutus est Domino verba cantici hujus, in die qua eripuit eum Dominus de manu omnium inimicorum ejus, et de manu Saul, et dixit: [Diligam te, Domine, fortitudo mea.
Načelniku godbe, Davida hlapca Gospodovega; kateri je govoril Gospodu té pesmi besede v dan, ko ga je bil rešil Gospod iz roke vseh sovražnikov njegovih, kakor iz roke Savlove. In rekel je: Iz osrčja svojega bodem te ljubil, Gospod, moja krepost.
2 Dominus firmamentum meum, et refugium meum, et liberator meus. Deus meus adjutor meus, et sperabo in eum; protector meus, et cornu salutis meæ, et susceptor meus.
Gospod, skala moja in grad moj in rešitelj moj; Bog mogočni moj, pečina moja, kamor pribegam, ščit moj in blaginje moje rog, višina moja.
3 Laudans invocabo Dominum, et ab inimicis meis salvus ero.
Hvaljenega kličem Gospoda in rešujem se sovražnikov svojih.
4 Circumdederunt me dolores mortis, et torrentes iniquitatis conturbaverunt me.
Obdajajo me smrtne bolečine in malopridnih hudourniki me strašijo.
Groba bolečine me obhajajo, smrtne zanke so mi na poti. (Sheol h7585)
6 In tribulatione mea invocavi Dominum, et ad Deum meum clamavi: et exaudivit de templo sancto suo vocem meam; et clamor meus in conspectu ejus introivit in aures ejus.
V stiski svoji kličem Gospoda, in do Boga svojega vpijem; iz svetišča svojega usliši moj glas, in vpitje moje predenj pride do ušes njegovih:
7 Commota est, et contremuit terra; fundamenta montium conturbata sunt, et commota sunt: quoniam iratus est eis.
In stresa se in giblje zemlja, in podloge gorâ se majó; stresajo se pa, ko se mu vname jeza.
8 Ascendit fumus in ira ejus, et ignis a facie ejus exarsit; carbones succensi sunt ab eo.
Dim se vali skozi nos njegov in ogenj požrešen iz ust njegovih; žarjavica goreča gre od njega.
9 Inclinavit cælos, et descendit, et caligo sub pedibus ejus.
In nagne nebo ter stopi dol, z mrakom pod svojimi nogami,
10 Et ascendit super cherubim, et volavit; volavit super pennas ventorum.
In sedeč na kerubih leti, in plava na vétrovih perotih.
11 Et posuit tenebras latibulum suum; in circuitu ejus tabernaculum ejus, tenebrosa aqua in nubibus aëris.
Temo si napravi v zavetje svoje, okolo sebe za šator svoj; temotne vode, gošče gornjih oblakov.
12 Præ fulgore in conspectu ejus nubes transierunt; grando et carbones ignis.
Od svita pred njim prehajajo gosti oblaki njegovi, toča in žarjavica ognjena.
13 Et intonuit de cælo Dominus, et Altissimus dedit vocem suam: grando et carbones ignis.
Na nebesih grmi Gospod in z višave izhaja glas njegov, toča in žarjavica ognjena.
14 Et misit sagittas suas, et dissipavit eos; fulgura multiplicavit, et conturbavit eos.
Tako proži pušice svoje, razsipa jih in strele meče ter jih podi.
15 Et apparuerunt fontes aquarum, et revelata sunt fundamenta orbis terrarum, ab increpatione tua, Domine, ab inspiratione spiritus iræ tuæ.
Prikazujejo se tudi najnižje struge vodâ, in razgrinjajo se podloge vesoljne zemlje od hudovanja tvojega, Gospod, od sape tvojega nosú.
16 Misit de summo, et accepit me; et assumpsit me de aquis multis.
Iz višine poseže ter me potegne gor, izvleče me iz mnogih vodâ.
17 Eripuit me de inimicis meis fortissimis, et ab his qui oderunt me. Quoniam confortati sunt super me;
Reši me neprijatelja mojega močnejšega, in sovražnikov mojih, ko so krepkejši od mene.
18 prævenerunt me in die afflictionis meæ: et factus est Dominus protector meus.
Srečujejo me ob času nadloge moje, tedaj mi je za palico Gospod:
19 Et eduxit me in latitudinem; salvum me fecit, quoniam voluit me,
In izpelje me na prosto; reši me, ker me ima rad.
20 et retribuet mihi Dominus secundum justitiam meam, et secundum puritatem manuum mearum retribuet mihi:
Podeljuje mi Gospod po pravičnosti moji; po čistosti mojih rok mi povrača.
21 quia custodivi vias Domini, nec impie gessi a Deo meo;
Ker se držim potov Gospodovih, ter se ne obračam krivično od svojega Boga;
22 quoniam omnia judicia ejus in conspectu meo, et justitias ejus non repuli a me.
Ker so vse sodbe njegove pred mojimi očmi; in postav njegovih ne odvračam od sebe:
23 Et ero immaculatus cum eo; et observabo me ab iniquitate mea.
Ker sem pošten pred njim, in se varujem, da ne ravnam krivično.
24 Et retribuet mihi Dominus secundum justitiam meam, et secundum puritatem manuum mearum in conspectu oculorum ejus.
Povrača mi Gospod po pravičnosti moji; po čistosti mojih rok pred njegovimi očmi.
25 Cum sancto sanctus eris, et cum viro innocente innocens eris,
Z dobrotljivim izkazuješ se dobrotljivega, s poštenim možem izkazuješ se poštenega.
26 et cum electo electus eris, et cum perverso perverteris.
S čistim kažeš se čistega, ali popačenemu nasprotuješ.
27 Quoniam tu populum humilem salvum facies, et oculos superborum humiliabis.
Ker ti otimaš ljudstvo ubogo, prevzetne pa oči ponižuješ.
28 Quoniam tu illuminas lucernam meam, Domine; Deus meus, illumina tenebras meas.
Dà, svetilo moje razsvetljuješ; Gospod, moj Bog razjasnjuje moje temé.
29 Quoniam in te eripiar a tentatione; et in Deo meo transgrediar murum.
S teboj namreč prodiram skozi krdelo, in z Bogom svojim preskakujem zid.
30 Deus meus, impolluta via ejus; eloquia Domini igne examinata: protector est omnium sperantium in se.
Tega Boga mogočnega pot je poštena; govor Gospodov ves čist; ščit je vsem, kateri pribegajo k njemu.
31 Quoniam quis deus præter Dominum? aut quis deus præter Deum nostrum?
Ker kdo je Bog razen Gospod? in kdo skala razen naš Bog?
32 Deus qui præcinxit me virtute, et posuit immaculatam viam meam;
Ta je Bog mogočni, ki me opasuje z močjo, in dela pošteno mojo pot:
33 qui perfecit pedes meos tamquam cervorum, et super excelsa statuens me;
Storivši noge moje kakor jelenom, da me stavi na višino mojo;
34 qui docet manus meas ad prælium. Et posuisti, ut arcum æreum, brachia mea,
Boja uči roke moje; tako da zlomi lok jekleni roka moja.
35 et dedisti mihi protectionem salutis tuæ: et dextera tua suscepit me, et disciplina tua correxit me in finem, et disciplina tua ipsa me docebit.
Ker daješ mi ščit blaginje svoje, in desnica tvoja me podpira, in krotkost tvoja me povišuje.
36 Dilatasti gressus meos subtus me, et non sunt infirmata vestigia mea.
Hoji moji razširjaš prostor moj; in členki mojih nog ne omahujejo.
37 Persequar inimicos meos, et comprehendam illos; et non convertar donec deficiant.
Sovražnike svoje podim in dohajam jih; in ne povrnem se, dokler jih nisem uničil.
38 Confringam illos, nec poterunt stare; cadent subtus pedes meos.
Zdrobim jih tako, da ne morejo več vstati, padajoč pod noge moje.
39 Et præcinxisti me virtute ad bellum, et supplantasti insurgentes in me subtus me.
Opasuješ me namreč z močjo za vojsko; pod me podiraš nje, ki se spenjajo zoper mene.
40 Et inimicos meos dedisti mihi dorsum, et odientes me disperdidisti.
In neprijateljev mojih tilnik mi podajaš; da ugonobim sovražnike svoje.
41 Clamaverunt, nec erat qui salvos faceret; ad Dominum, nec exaudivit eos.
Vpijejo, a ni ga, da jih reši; h Gospodu, a ne usliši jih.
42 Et comminuam eos ut pulverem ante faciem venti; ut lutum platearum delebo eos.
Zatorej jih razmeljem kakor prah pred vetrom; kakor blato na ulicah jih drobim.
43 Eripies me de contradictionibus populi; constitues me in caput gentium.
Oproščaš me prepirov ljudstva; staviš me narodom na čelo; ljudstvo, katerega nisem poznal, služi mi:
44 Populus quem non cognovi servivit mihi; in auditu auris obedivit mihi.
Na sluh ušesa so mi pokorni; tujci se mi udajajo lažnjivo;
45 Filii alieni mentiti sunt mihi, filii alieni inveterati sunt, et claudicaverunt a semitis suis.
Tujci padajo in pritrepetavajo iz gradov svojih.
46 Vivit Dominus, et benedictus Deus meus, et exaltetur Deus salutis meæ.
Gospod živi in blagoslovljena skala moja; zatorej naj se povišuje Bog blaginje moje.
47 Deus qui das vindictas mihi, et subdis populos sub me; liberator meus de inimicis meis iracundis.
Bog ta mogočni, ki mi daje maščevanje, in spravlja ljudstva pód me;
48 Et ab insurgentibus in me exaltabis me; a viro iniquo eripies me.
Rešuje me sovražnikov mojih; tudi nad nje, ki se spenjajo zoper mene, povzdignil si me; možu silovitemu si me iztrgal.
49 Propterea confitebor tibi in nationibus, Domine, et nomini tuo psalmum dicam;
Zatorej te bodem slavil med narodi, Gospod, in prepeval bodem tvojemu imenu:
50 magnificans salutes regis ejus, et faciens misericordiam christo suo David, et semini ejus usque in sæculum.]
Da veliko blaginjo vsakoršno podeljuješ svojemu kralju, in izkazuješ milost maziljencu svojemu, Davidu in semenu njegovemu na veke.
