Psalmorum 10
1 Ut quid, Domine, recessisti longe; despicis in opportunitatibus, in tribulatione?
Zakaj stojiš daleč stran, oh Gospod? Zakaj se skrivaš v časih stiske?
2 Dum superbit impius, incenditur pauper: comprehenduntur in consiliis quibus cogitant.
Zlobni v svojem ponosu preganjajo revnega. Naj se ujamejo v naklepe, ki so si jih domislili.
3 Quoniam laudatur peccator in desideriis animæ suæ, et iniquus benedicitur.
Kajti zlobni se baha z željo svojega srca in blagoslavlja pohlepnega, ki ga Gospod prezira.
4 Exacerbavit Dominum peccator: secundum multitudinem iræ suæ, non quæret.
Zlobni zaradi ponosa svojega obličja ne bo povpraševal po Bogu. V vseh njegovih mislih ni Boga.
5 Non est Deus in conspectu ejus; inquinatæ sunt viæ illius in omni tempore. Auferuntur judicia tua a facie ejus; omnium inimicorum suorum dominabitur.
Njegove poti so vedno boleče, tvoje sodbe so daleč zgoraj izven njegovega pogleda. Glede na vse njegove sovražnike on puha nanje.
6 Dixit enim in corde suo: Non movebor a generatione in generationem, sine malo.
V svojem srcu je rekel: »Ne bom omajan, kajti nikoli ne bom v nadlogi.«
7 Cujus maledictione os plenum est, et amaritudine, et dolo; sub lingua ejus labor et dolor.
Njegova usta so polna preklinjanj, prevare in sleparstva. Pod njegovim jezikom je vragolija in prazne reči.
8 Sedet in insidiis cum divitibus in occultis, ut interficiat innocentem.
Sedi v skrivališčih vasi. Na skrivnih krajih mori nedolžnega. Njegove oči so na skrivaj naravnane zoper revnega.
9 Oculi ejus in pauperem respiciunt; insidiatur in abscondito, quasi leo in spelunca sua. Insidiatur ut rapiat pauperem; rapere pauperem dum attrahit eum.
Na skrivnem preži kakor lev v svojem brlogu. Leži na preži, da ujame revnega. Revnega ujame, ko ga vleče v svojo mrežo.
10 In laqueo suo humiliabit eum; inclinabit se, et cadet cum dominatus fuerit pauperum.
Klečeplazi in se ponižuje, da lahko revni pade po njegovih močnih.
11 Dixit enim in corde suo: Oblitus est Deus; avertit faciem suam, ne videat in finem.
V svojem srcu je rekel: »Bog je pozabil. Skriva svoj obraz, tega nikoli ne bo videl.«
12 Exsurge, Domine Deus, exaltetur manus tua; ne obliviscaris pauperum.
Vstani, oh Gospod, oh Bog, dvigni svojo roko. Ne pozabi ponižnega.
13 Propter quid irritavit impius Deum? dixit enim in corde suo: Non requiret.
Zakaj zlobni zaničuje Boga? V svojem srcu je rekel: »Ti tega ne boš zahteval.«
14 Vides, quoniam tu laborem et dolorem consideras, ut tradas eos in manus tuas. Tibi derelictus est pauper; orphano tu eris adjutor.
To si videl, kajti gledaš vragolijo in zlobnost, da to poplačaš s svojo roko. Revni se ti izroča, pomočnik si osirotelemu.
15 Contere brachium peccatoris et maligni; quæretur peccatum illius, et non invenietur.
Zlomi laket zlobnemu in zlemu človeku. Preiskuj njegovo zlobnost, dokler je ne najdeš več.
16 Dominus regnabit in æternum, et in sæculum sæculi; peribitis, gentes, de terra illius.
Gospod je Kralj na veke vekov. Pogani so izginili iz njegove dežele.
17 Desiderium pauperum exaudivit Dominus; præparationem cordis eorum audivit auris tua:
Gospod, slišal si hrepenenje ponižnih. Pripravil boš njihovo srce, svojemu ušesu boš povzročil, da sliši,
18 judicare pupillo et humili, ut non apponat ultra magnificare se homo super terram.]
da razsodiš osirotelega in zatiranega, da človek iz zemlje ne more več zatirati.
