Proverbiorum 27
1 [Ne glorieris in crastinum, ignorans quid superventura pariat dies.
Ne bahaj se z naslednjim dnem; kajti ne veš, kakšen dan se lahko rodi.
2 Laudet te alienus, et non os tuum; extraneus, et non labia tua.
Naj te hvali drug človek in ne tvoja lastna usta, tujec in ne tvoje lastne ustnice.
3 Grave est saxum, et onerosa arena, sed ira stulti utroque gravior.
Kamen je težak in pesek ima težo, toda bedakov bes je težji kakor oba skupaj.
4 Ira non habet misericordiam nec erumpens furor, et impetum concitati ferre quis poterit?
Bes je krut in jeza je nezaslišana, toda kdo je zmožen obstati pred zavistjo?
5 Melior est manifesta correptio quam amor absconditus.
Odprto oštevanje je boljše kakor skrita ljubezen.
6 Meliora sunt vulnera diligentis quam fraudulenta oscula odientis.
Zveste so rane od prijatelja, toda poljubi sovražnika so varljivi.
7 Anima saturata calcabit favum, et anima esuriens etiam amarum pro dulci sumet.
Siti duši se satovje gabi, toda lačni duši je vsaka grenka stvar sladka.
8 Sicut avis transmigrans de nido suo, sic vir qui derelinquit locum suum.
Kakor ptica, ki se oddaljuje od svojega gnezda, tako je človek, ki se oddaljuje od svojega kraja.
9 Unguento et variis odoribus delectatur cor, et bonis amici consiliis anima dulcoratur.]
Mazilo in dišava razveseljujeta srce, tako počne sladkost človekovega prijatelja s srčnim nasvetom.
10 [Amicum tuum et amicum patris tui ne dimiseris, et domum fratris tui ne ingrediaris in die afflictionis tuæ. Melior est vicinus juxta quam frater procul.
Svojega lastnega prijatelja in prijatelja svojega očeta ne zapusti niti na dan svoje katastrofe ne pojdi v hišo svojega brata, kajti boljši je sosed, ki je blizu, kakor brat daleč proč.
11 Stude sapientiæ, fili mi, et lætifica cor meum, ut possis exprobranti respondere sermonem.
Moj sin, bodi moder in razveseli moje srce, da lahko odgovorim tistemu, ki me graja.
12 Astutus videns malum, absconditus est: parvuli transeuntes sustinuerunt dispendia.
Razsoden človek sluti zlo in se skrije, toda naivneži gredo dalje in so kaznovani.
13 Tolle vestimentum ejus qui spopondit pro extraneo, et pro alienis aufer ei pignus.
Vzemi obleko tistega, ki je pôrok za tujca in vzemi njegovo jamstvo za tujo žensko.
14 Qui benedicit proximo suo voce grandi, de nocte consurgens maledicenti similis erit.
Kdor z močnim glasom blagoslavlja svojega prijatelja, vzdigujoč ga zgodaj zjutraj, se mu bo to štelo [v] prekletstvo.
15 Tecta perstillantia in die frigoris et litigiosa mulier comparantur.
Nenehno kapljanje na zelo deževen dan in prepirljiva ženska sta si podobna.
16 Qui retinet eam quasi qui ventum teneat, et oleum dexteræ suæ vocabit.
Kdorkoli jo skriva, skriva veter in mazilo svoje desnice, ki izdaja samo sebe.
17 Ferrum ferro exacuitur, et homo exacuit faciem amici sui.
Železo ostri železo; tako človek ostri obličje svojega prijatelja.
18 Qui servat ficum comedet fructus ejus, et qui custos est domini sui glorificabitur.
Kdorkoli varuje figovo drevo, bo jedel njegov sad, tako bo spoštovan, kdor čaka na svojega gospodarja.
19 Quomodo in aquis resplendent vultus prospicientium, sic corda hominum manifesta sunt prudentibus.
Kakor v vodi obraz odzdravlja obrazu, tako srce človeka k človeku.
Pekel in uničenje nikdar nista polna, tako človekove oči nikoli niso nasičene. (Sheol h7585)
21 Quomodo probatur in conflatorio argentum et in fornace aurum, sic probatur homo ore laudantis. Cor iniqui inquirit mala, cor autem rectum inquirit scientiam.
Kakor je talilni lonec za srebro in talilna peč za zlato, tak je človek do svoje hvale.
22 Si contuderis stultum in pila quasi ptisanas feriente desuper pilo, non auferetur ab eo stultitia ejus.]
Čeprav bi bedaka s tolkačem stolkel v stopi med pšenico, vendarle njegova nespametnost ne bo odšla od njega.
23 [Diligenter agnosce vultum pecoris tui, tuosque greges considera:
Bodi marljiv, da spoznaš stanje svojih tropov in dobro glej k svojim čredam.
24 non enim habebis jugiter potestatem, sed corona tribuetur in generationem et generationem.
Kajti bogastva niso na veke in mar se krona prenaša vsakemu rodu?
25 Aperta sunt prata, et apparuerunt herbæ virentes, et collecta sunt fœna de montibus.
Seno je odneseno, prikaže se nežna trava in gorska zelišča se zberejo.
26 Agni ad vestimentum tuum, et hædi ad agri pretium.
Jagnjeta so za tvoje oblačilo in kozli so nagrada polja.
27 Sufficiat tibi lac caprarum in cibos tuos, et in necessaria domus tuæ, et ad victum ancillis tuis.]
Imel boš dovolj kozjega mleka za svojo hrano, za hrano svoje družine in za vzdrževanje svojih dekel.
