Oekyuk 21
1 Ke tokosra lun acn Arad, su oan layen eir in acn Canaan, el lohngak lah mwet Israel elos tuku sun acn Atharim, el som mweunelos ac sruokya kutu selos.
Ko je kralj Arád, Kánaanec, ki je prebival na jugu, slišal govorico, da je Izrael prišel po poti oglednikov, potem se je bojeval zoper Izrael in nekatere izmed njih prijel kot jetnike.
2 Na mwet Israel elos orala sie wulela na ku nu sin LEUM GOD: “Kom fin lela kut in kutangla mwet inge, kut ac kisakunuloswot nu sum oayapa siti selos, ac kut ac fah kunauselosla.”
Izrael se je zaobljubil Gospodu in rekel: »Če zares hočeš to ljudstvo izročiti v mojo roko, potem bom popolnoma uničil njihova mesta.«
3 LEUM GOD El lohngolos ac kasrelos kutangla mwet Canaan. Ouinge mwet Israel arulana sukelosla ac siti selos, ac sang inen acn sac Hormah.
Gospod je prisluhnil Izraelovemu glasu in izročil Kánaance, in popolnoma so jih uničili in njihova mesta in ime kraja je imenoval Horma.
4 Mwet Israel som liki Fineol Hor, ac ut ke inkanek ma som nu ke Meoa Srusra, tuh elos in ut na sisken facl sin mwet Edom. Tusruktu ke elos srak fahsr, mwet uh semutengla
Odpotovali so z gore Hor po poti Rdečega morja, da obidejo deželo Edóm in duša ljudstva je zaradi poti zelo izgubila pogum.
5 ac kaskas lain God ac Moses. Elos torkaskas ac fahk, “Efu kom ku uskutme liki acn Egypt kut in tuh misa in acn mwesis se inge, yen wanginna mongo ac kof we? Kut tasak ke mwe mongo koluk inge!”
Ljudstvo je govorilo zoper Boga in zoper Mojzesa: »Zakaj sta nas privedla gor iz Egipta, da umremo v divjini? Kajti tukaj ni kruha niti tukaj ni nobene vode in naši duši se gabi ta lahek kruh.«
6 Na LEUM GOD El supwala serpent pwasin nu inmasrlon mwet uh, ac mwet Israel puspis ngalnguli ac misa.
Gospod pa je med ljudstvo poslal ognjene kače in te so pikale ljudstvo in mnogo Izraelovega ljudstva je umrlo.
7 Ac mwet uh tuku nu yorol Moses ac fahk, “Kut orekma koluk ke kut kaskas lain LEUM GOD ac lain kom. Pre nu sin LEUM GOD Elan usla serpent inge.” Ke ma inge Moses el pre ke mwet uh.
Zato je ljudstvo prišlo k Mojzesu in reklo: »Grešili smo, kajti govorili smo zoper Gospoda in zoper tebe. Moli h Gospodu, da kače odvzame od nas.« In Mojzes je molil za ljudstvo.
8 Na LEUM GOD El fahk nu sel Moses elan orala soko serpent osra, ac likiya mutun soko sak ah, tuh kutena mwet su ngalnguli fin ngetak nu kac, elos fah moul ac tia misa.
Gospod je rekel Mojzesu: »Naredi si ognjeno kačo in jo obesi na kol, in zgodilo se bo, da vsak, kdor je pičen, ko pogleda nanjo, bo živel.«
9 Ouinge Moses el orala soko serpent ke bronze ac likiya fin soko sak. Na kutena mwet su ngalnguli, elos ac ngetak nu ke serpent bronze soko ah, ac moul.
Mojzes je naredil kačo iz brona in jo obesil na kol in pripetilo se je, da če je kateregakoli človeka pičila kača, ko je pogledal kačo iz brona, je živel.
10 Mwet Israel elos sifil mukuiyak ac tulokunak lohm nuknuk selos in acn Oboth.
Izraelovi otroci so se namerili naprej in se utaborili v Obótu.
11 Toko elos som liki acn sac, ac tulokunak nien aktuktuk selos ke mahnum lun Abarim in acn mwesis kutulap in facl Moab.
In odpotovali so iz Obóta in se utaborili pri Ijé Abarímu, v divjini, ki je pred Moábom, proti sončnemu vzhodu.
12 Na elos sifilpa mukuiyak liki acn we ac aktuktuk ke infahlfal Zered.
Od tam so odrinili in se utaborili v dolini Zared.
13 Elos sifilpa mukuiyak liki acn we ac tuku nu layen epang in Infacl Arnon ac aktuktuk we, ke yen mwesis se su fahla nwe ke facl sin mwet Amor. (Infacl Arnon pa masrol lun facl sin mwet Moab ac mwet Amor.)
Od tam so odrinili in se utaborili na drugi strani Arnóna, ki je v divjini, ki prihaja iz pokrajin Amoréjcev, kajti Arnón je Moábova meja med Moábom in Amoréjci.
14 Pa sis [Book In Mweun Lun] LEUM GOD sramsramkin “...siti srisrik Waheb ke ipin acn lun Suphah, ac infahlfal uh, ac Infacl Arnon,
Zato je rečeno v knjigi Gospodovih vojn: »Kaj je storil v Rdečem morju in v potokih Arnóna
15 ac acn oatu ke infahlfal se ma fahla nwe ke siti srisrik Ar, ac suwosang nwe ke masrol lun acn Moab.”
in pri vodotoku potokov, ki gredo dol k prebivališču Ar in leži na Moábovi meji.«
16 Liki acn we elos som na nwe ke sie acn pangpang Lufin Kof, acn se ma LEUM GOD El fahk nu sel Moses, “Usani mwet uh nu sie, ac nga ac fah sang kof nu selos.”
In od tam so odšli v Beêr, to je vodnjak, o katerem je Gospod govoril Mojzesu: »Zberi skupaj ljudstvo in jaz jim bom dal vodo.«
17 In pacl sac mwet Israel uh yuk on soko inge: “Lufin kof uh, unonak; Kut ac fah onkakin kom ke soko on.
Potem je Izrael zapel to pesem: »Izviraj, o vodnjak. Pojte mu.
18 Lufin kof pukpukyak sin leum uh, Ac sin mwet kol lun mwet uh; Pukpukyak ke soko scepter lun tokosra, Oayapa ke sikal lun mwet kol lalos.” Elos mukuiyak liki yen mwesis nu Mattanah,
Princi so kopáli vodnjak, kopáli so ga plemiči izmed ljudstva, po navodilih postavodajalca, s svojimi palicami.« In iz divjine so odšli k Matánu,
19 ac liki acn we elos som na nwe Nahaliel, ac liki acn Nahaliel me nu Bamoth,
in od Matána v Nahaliél, in iz Nahaliéla v Bamót,
20 ac liki acn Bamoth nu infahlfal in acn lun mwet Moab, ye mangon eol Pisgah, su oan ngeta nu fin acn mwesis.
in iz Bamóta v dolino, ki je v moábski deželi, do vrha Pisge, ki gleda proti Ješimonu.
21 Na mwet Israel supwala mwet utuk kas nu sel Sihon, tokosra lun mwet Amor, ac fahk:
Izrael je poslal poslance k Sihónu, kralju Amoréjcev, rekoč:
22 “Nunak munas, lela nu sesr in fahsr sasla in acn sum. Kut, ac cow natusr, fah tia kuhfla liki inkanek lulap in utyak nu in ima lom ku ima in grape sunom, ac kut ac fah tia nim kof ke lufin kof lowos uh. Kut ac fahsrna fin inkanek lulap ah, nwe ke kut alukela facl sum uh.”
»Pusti mi iti skozi tvojo deželo. Ne bomo se obrnili v polja ali v vinograde; ne bomo pili od vodá iz vodnjaka, temveč bomo šli vzdolž po kraljevi visoki poti, dokler ne bomo prešli tvojih mej.«
23 Tusruktu Tokosra Sihon el tiana fuhlela mwet Israel in fahla fin acn sel. El orani un mwet mweun lal ac illa som nu Jahaz in acn mwesis, ac mweuni mwet Israel.
Sihón pa ni hotel trpeti, da gre Izrael skozi njegove meje, temveč je Sihón zbral vse ljudstvo in odšel ven zoper Izrael v divjino in prišel v Jahac in se bojeval zoper Izrael.
24 Tusruktu mwet Israel elos onela mwet puspis sin mwet lokoalok lalos ke mweun sac, ac sruokya acn selos, mutawauk ke Infacl Arnon nwe ke Infacl Jabbok layen epang, aok nwe ke sun masrol lun mwet Ammon uh, mweyen masrol se ingan musaiyukla arulana ku!
Izrael pa ga je udaril z ostrino meča in vzel v last njegovo deželo od Arnóna do Jabóka, celo do Amónovih otrok, kajti meja Amónovih otrok je bila trdna.
25 Na mwet Israel uh kutangla siti nukewa sin mwet Amor, weang Heshbon ac inkul nukewa ma oan apkuran nu we, na elos oakwuki we.
Izrael je zavzel vsa ta mesta in Izrael je prebival v vseh mestih Amoréjcev v Hešbónu in v vseh njegovih vaseh.
26 Heshbon pa capital siti lal Tokosra Sihon lun mwet Amor, su tuh mweun lain tokosra lun mwet Moab meet, ac eisla acn lal nukewa fahla na nwe Infacl Arnon.
Kajti Hešbón je bil mesto amoréjskega kralja Sihóna, ki se je bojeval zoper prejšnjega moábskega kralja in je vso njegovo deželo vzel iz njegove roke, celo do Arnóna.
27 Pa oru mwet ma yuk pas uh onkakin mu, “Fahsru nu Heshbon, siti sel Tokosra Sihon! Kut kena liye in sifilpa musaiyukyak ac akwoyeyukla.
Zato tisti, ki govorijo v pregovorih, pravijo: »Pridite v Hešbón, naj bo Sihónovo mesto zgrajeno in pripravljeno,
28 Sie pacl ah, in siti se inge Heshbon, Un mwet mweun lal Sihon illa oana sie e. Elos kunausla siti Ar in acn Moab Ac sukela inging sisken infacl Arnon.
kajti ogenj je odšel iz Hešbóna, plamen iz mesta Sihón. Ta je použil Ar Moáb in gospodarje visokih krajev Arnóna.
29 We nu suwos, mwet Moab! Kowos su alu nu sin Chemosh, kowos arulana musalla! God lowos uh oru tuh mukul we uh in mwet kakaing, Ac mutan we elos mwet sruoh lal Tokosra Sihon lun mwet Amor.
Gorje tebi, Moáb! Uničeno si, oh ljudstvo Kemoša. Svojim sinovom je dal, da pobegnejo in svoje hčere v ujetništvo Sihónu, kralju Amoréjcev.
30 Tusruktu fwilin tulik natulos kunausyukla, Mutawauk Heshbon lac na nwe Dibon, Liki acn Nashim nwe Nophah, apkuran nu Medeba.”
Streljali smo nanje, Hešbón je uničen celo do Dibóna in opustošili smo jih celo do Nofa, ki sega do Médebe.«
31 Ouinge mwet Israel oakwuki in acn lun mwet Amor,
Tako je Izrael prebival v deželi Amoréjcev.
32 ac Moses el supwala kutu mwet kalngeyuk nu ke siti Jazer in konauk lah elos ac mweuni fuka acn we. Mwet Israel elos sruokya siti sac wi inkul nukewa ma oan apkuran nu we, ac lusak mwet Amor su muta we.
In Mojzes je poslal, da ogledajo Jaazêr in zavzeli so njegove vasi in napodili Amoréjce, ki so bili tam.
33 Toko mwet Israel forla ac ut ke inkanek nu Bashan, ac tokosra Og lun Bashan el illa us un mwet mweun lal in mweunelos in acn Edrei.
In obrnili so se ter odšli gor, po poti Bašána in bašánski kralj Og je odšel ven zoper njih, on in vse njegovo ljudstvo, da se bojujejo pri Edréi.
34 LEUM GOD El fahk nu sel Moses, “Nik kom sangeng sel. Nga ac oru tuh kom in kutanulla, ac mwet lal nukewa ac acn sel. Oru nu sel oana ma kom tuh oru nu sel Sihon, tokosra lun mwet Amor, su leumi acn Heshbon.”
Gospod je rekel Mojzesu: »Ne boj se ga, kajti izročil sem ga v tvojo roko in vse njegovo ljudstvo in njegovo deželo in storil mu boš, kakor si storil Sihónu, kralju Amoréjcev, ki je prebival pri Hešbónu.«
35 Ouinge mwet Israel elos unilya Tokosra Og, ac wen natul ac mwet lal nukewa — wangin mwet painmoulla — na elos oakwuki in acn sel.
Tako so udarili njega, njegove sinove in vse njegovo ljudstvo, dokler nihče ni ostal živ, in njegovo deželo vzeli v last.
