< 욥기 30 >

1 그러나 이제는 나보다 젊은 자들이 나를 기롱하는구나 그들의 아비들은 나의 보기에 나의 양떼 지키는 개 중에도 둘만하지 못한 자니라
Toda sedaj me imajo tisti, ki so mlajši od mene, v posmeh, katerih očete bi preziral, da jih postavim s psi svojega tropa.
2 그들은 장년의 기력이 쇠한 자니 그 손의 힘이 내게 무엇이 유익하랴
Da, kako naj mi moč njihovih rok koristi, zrelost je odšla od njih?
3 그들은 곧 궁핍과 기근으로 파리하매 캄캄하고 거친 들에서 마른 흙을 씹으며
Zaradi potrebe in lakote so bili osamljeni. Bežijo v divjino, v prejšnjem času zapuščeno in opustošeno.
4 떨기나무 가운데서 짠 나물도 꺾으며 대싸리 뿌리로 식물을 삼느니라
Ki sekajo egiptovsko špinačo pri grmih in brinove korenine so njihova hrana.
5 무리는 도적을 외침 같이 그들에게 소리지름으로 그들은 사람 가운데서 쫓겨나서
Pregnani so bili izmed ljudi (za njimi so vpili kakor za tatom),
6 침침한 골짜기와 구덩이와 바위 구멍에서 살며
da prebivajo v pečinah dolin, v zemeljskih votlinah in v skalah.
7 떨기나무 가운데서 나귀처럼 부르짖으며 가시나무 아래 모여 있느니라
Med grmovjem so rigali, pod koprivami so bili zbrani skupaj.
8 그들은 본래 미련한 자의 자식이요 비천한 자의 자식으로서 고토에서 쫓겨난 자니라
Bili so otroci bedakov, da, otroci nizkotnih mož, bili so zlobnejši kakor zemlja.
9 이제는 내가 그들의 노래가 되며 그들의 조롱거리가 되었고
Sedaj sem njihova pesem, da, jaz sem njihova tarča posmeha.
10 그들은 나를 미워하여 멀리하고 내 얼굴에 침 뱉기를 주저하지 아니하나니
Prezirajo me, bežijo daleč od mene in ne prizanašajo mi pljunka v moj obraz.
11 이는 하나님이 내 줄을 늘어지게 하시고 나를 곤고케 하시매 무리가 내 앞에서 굴레를 벗었음이니라
Ker je odvezal mojo vrvico in me prizadel, so tudi oni popustili uzdo pred menoj.
12 그 낮은 무리가 내 우편에서 일어나 내 발을 밀뜨리고 나를 대적하여 멸망시킬 길을 쌓으며
Na moji desni roki vstaja mladina. Moja stopala odrivajo in zoper mene so dvignili poti svojega uničenja.
13 도울 자 없는 그들이 내 길을 헐고 내 재앙을 재촉하는구나
Škodujejo moji stezi, postavili so mojo katastrofo, nobenega pomočnika nimajo.
14 성을 크게 파괴하고 그 파괴한 가운데로 몰려 들어오는 것 같이 그들이 내게로 달려드니
Prišli so nadme kakor [skozi] široko vrzel vodá. V opustošenju so se zgrnili nadme.
15 놀람이 내게 임하는구나 그들이 내 영광을 바람 같이 모니 내 복록이 구름 같이 지나갔구나
Strahote so se zgrnile nadme. Mojo dušo zasledujejo kakor veter in moja blaginja mineva kakor oblak.
16 이제는 내 마음이 내 속에서 녹으니 환난날이 나를 잡음이라
Sedaj je moja duša izlita nadme, polastili so se me dnevi stiske.
17 밤이 되면 내 뼈가 쑤시니 나의 몸에 아픔이 쉬지 아니하는구나
Moje kosti so prebodene v meni v nočnem obdobju in moje kite nimajo počitka.
18 하나님의 큰 능력으로 하여 옷이 추하여져서 옷깃처럼 내몸에 붙었구나
Z veliko silo moje bolezni je moja obleka spremenjena; naokoli me veže kakor ovratnik mojega plašča.
19 하나님이 나를 진흙 가운데 던지셨고 나로 티끌과 재 같게 하셨구나
Vrgel me je v blato in postal sem podoben prahu in pepelu.
20 내가 주께 부르짖으오나 주께서 대답지 아니하시오며 내가 섰사오나 주께서 굽어보시기만 하시나이다
Kličem k tebi, ti pa me ne slišiš. Vstanem, ti pa se ne oziraš name.
21 주께서 돌이켜 내게 잔혹히 하시고 완력으로 나를 핍박하시오며
Do mene si postal krut; s svojo močno roko se nastrojuješ zoper mene.
22 나를 바람 위에 들어 얹어 불려가게 하시며 대풍 중에 소멸케 하시나이다
Vzdiguješ me k vetru, povzročaš mi, da jaham na njem in raztapljaš moje imetje.
23 내가 아나이다 주께서 나를 죽게 하사 모든 생물을 위하여 정한 집으로 끌어 가시리이다
Kajti vem, da me boš privedel k smrti in k hiši, določeni za vse živeče.
24 그러나 사람이 넘어질 때에 어찌 손을 펴지 아니하며 재앙을 당할 때에 어찌 도움을 부르짖지 아니하겠는가
Vendar svoje roke ne bo iztegnil h grobu, čeprav v svojem uničenju kričijo.
25 고생의 날 보내는 자를 위하여 내가 울지 아니하였는가 빈궁한 자를 위하여 내 마음에 근심하지 아니하였는가
Mar nisem jokal zaradi tistega, ki je bil v stiski? Mar ni moja duša žalovala za ubogim?
26 내가 복을 바랐더니 화가 왔고 광명을 기다렸더니 흑암이 왔구나
Ko sem gledal za dobrim, potem je prišlo k meni zlo. Ko pa sem pričakoval svetlobo, je prišla tema.
27 내 마음이 어지러워서 쉬지 못하는구나 환난 날이 내게 임하였구나
Moja notranjost vre in ne počiva. Dnevi stiske so me ovirali.
28 나는 햇볕에 쬐지 않고 검어진 살을 가지고 걸으며 공회 중에 서서 도움을 부르짖고 있느니라
Odšel sem žalujoč brez sonca. Vstal sem in klical v skupnosti.
29 나는 이리의 형제요 타조의 벗이로구나
Brat sem zmajem in družabnik sovam.
30 내 가죽은 검어져서 떨어졌고 내 뼈는 열기로 하여 탔구나
Moja koža na meni je črna in moje kosti gorijo zaradi vročine.
31 내 수금은 애곡성이 되고 내 피리는 애통성이 되었구나
Tudi moja harfa je obrnjena v žalovanje in moja piščal v glas tistih, ki jokajo.

< 욥기 30 >