< 시편 140 >

1 (다윗의 시. 영장으로 한 노래) 여호와여, 악인에게서 나를 건지시며 강포한 자에게서 나를 보전하소서
Osvobodi me, oh Gospod, pred zlobnežem, varuj me pred nasilnežem,
2 저희가 중심에 해하기를 꾀하고 싸우기 위하여 매일 모이오며
ki si v svojem srcu domišljajo vragolije; nenehno so zbrani skupaj za vojno.
3 뱀 같이 그 혀를 날카롭게 하니 그 입술 아래는 독사의 독이 있나이다 (셀라)
Svoje jezike so naostrili kakor kača, gadji strup je pod njihovimi ustnicami. (Sela)
4 여호와여, 나를 지키사 악인의 손에 빠지지 않게 하시며 나를 보전하사 강포한 자에게서 벗어나게 하소서 저희는 나의 걸음을 밀치려 하나이다
Varuj me, oh Gospod, pred rokami zlobnih, ohrani me pred nasilnežem, ki se je namenil, da zruši moja ravnanja.
5 교만한 자가 나를 해하려고 올무와 줄을 놓으며 길 곁에 그물을 치며 함정을 두었나이다 (셀라)
Ponosni so zame prikrili zanko in vrvi, ob poti so razprostrli mrežo, zame so nastavili pasti. (Sela)
6 내가 여호와께 말하기를 주는 나의 하나님이시니 여호와여, 나의 간구하는 소리에 귀를 기울이소서 하였나이다
Gospodu sem rekel: »Ti si moj Bog, usliši glas mojih ponižnih prošenj, oh Gospod.
7 내 구원의 능력이신 주 여호와여, 전쟁의 날에 주께서 내 머리를 가리우셨나이다
Oh Bog, Gospod, moč rešitve moje duše, mojo glavo si pokril na dan bitke.
8 여호와여, 악인의 소원을 허락지 마시며 그 악한 꾀를 이루지 못하소서 저희가 자고할까 하나이다 (셀라)
Ne usliši, oh Gospod, želja zlobnih, nadalje ne njihovega zlobnega naklepa, da se ne bi poviševali.« (Sela)
9 나를 에우는 자가 그 머리를 들 때에 저희 입술의 해가 저희를 덮게 하소서
Glede glave tistih, ki me obdajajo, naj jih pokrije vragolija njihovih lastnih ustnic.
10 뜨거운 숯불이 저희에게 떨어지게 하시며 불 가운데와 깊은 웅덩이에 저희로 빠져 다시 일어나지 못하게 하소서
Naj nanje padajo goreči ogorki, naj bodo vrženi v ogenj, v globoke jame, da ne vstanejo ponovno.
11 악담하는 자는 세상에서 굳게 서지 못하며 강포한 자에게는 재앙이 따라서 패망케 하리이다
Naj obrekovalec ne bo utrjen na zemlji, zlo naj lovi nasilneža, da ga premaga.
12 내가 알거니와 여호와는 고난 당하는 자를 신원하시며 궁핍한 자에게 공의를 베푸시리이다
Vem, da bo Gospod podpiral zadevo prizadetega in pravico ubogega.
13 진실로 의인이 주의 이름에 감사하며 정직한 자가 주의 앞에 거하리이다
Zagotovo se bodo pravični zahvaljevali tvojemu imenu; iskreni bodo prebivali v tvoji prisotnosti.

< 시편 140 >