Mateo 24
1 Ri Jesús xel loq pa ri Templo, are tajin kabꞌinik, ri utijoxelabꞌ xeqet rukꞌ xkikꞌut choch ronojel ri ja ri wokowinaq ri Templo.
In izšedši Jezus, šel je od tempeljna. Pa pristopijo učenci njegovi, da mu pokažejo zidine tempeljna.
2 Ri Jesús xubꞌij chike: ¿La kiwil ronojel we riꞌ? Qas tzij kinbꞌij chiꞌwe, maj jun abꞌaj kakanaj kanoq puꞌwiꞌ jun chik, jeriꞌ rumal cher ronojel katukix na.
Jezus jim pa reče: Ne vidite li vsega tega? Resnično vam pravim: Tu ne bo ostal kamen na kamenu, kteri se ne bi podrl.
3 Are xeꞌ ri qꞌij, ri Jesús xtꞌuyiꞌ puꞌwiꞌ ri juyubꞌ Olivos, ri utijoxelabꞌ xoꞌpan rukꞌ xaq pa utukel xkita che: ¿Jampaꞌ kakꞌulmataj we riꞌ xuqujeꞌ jas retal ri petibꞌal la, xuqujeꞌ jas retal ri kꞌisbꞌal rech ri uwachulew? (aiōn g165)
Ko je pa sedel na Oljskej gori, pristopijo posebéj k njemu učenci, govoreč: Povej nam, kedaj bo to? In kaj bo znamenje prihodu tvojemu in koncu sveta? (aiōn g165)
4 Ri Jesús xubꞌij chike: Chichajij iwibꞌ rech maj jachin kixsubꞌuwik.
In Jezus odgovorí in jim reče: Varujte se, da vas kdo ne premoti!
5 E kꞌi kepe na kakikoj ri nubꞌiꞌ kakibꞌij chi aꞌreꞌ e Cristo, sibꞌalaj e kꞌi winaq keꞌkisubꞌ na.
Kajti mnogo jih bo prišlo v ime moje, govoreč: Jaz sem Kristus. In mnogo jih bodo premotili.
6 Ri ix kita na ri chꞌoꞌj ri kabꞌanik xuqujeꞌ ri chꞌoꞌj ri kachomax ubꞌanik, man kixiꞌj ta kꞌu iwibꞌ, rumal cher choqꞌaqꞌ wi chi kakꞌulmataj we riꞌ, xa kꞌu man are ta waꞌ ri kꞌisbꞌal rech ri uwachulew.
Slišali boste boje in glasove o bojih. Glejte, ne ustrašite se! kajti to mora vse biti. Ali tedaj še ni konec.
7 Kachꞌoꞌjin na jun tinimit rukꞌ jun tinimit chik, xuqujeꞌ jun wokaj tinimit rukꞌ jun wokaj tinimit chik. Kape na kabꞌraqan xuqujeꞌ numik pa ronojel ri uwachulew.
Kajti vstal bo narod na narod, in kraljestvo na kraljestvo; in lakote bodo in kuge in potresi po krajih.
8 Are waꞌ ri majibꞌal rech ri qꞌoxom.
Vse to je pa začetek nadlogam.
9 Kixkijach na rech kabꞌan kꞌax chiꞌwe, xuqujeꞌ rech kixkamisaxik, konojel ri kaketzelaj na iwach ri tinimit, xa rumal we in.
Tedaj vas bodo izročili stiski, in morili vas bodo; in sovražili vas bodo vsi narodi za voljo imena mojega.
10 Pa taq ri qꞌij riꞌ e kꞌi kakitzaq na kanoq ri kojonik, e kꞌo chi nikꞌaj keꞌkikꞌayij na ri e kachiꞌl, xuqujeꞌ kaketzelaj na kiwach.
In tedaj se bodo pohujšali mnogi; in drug drugega bodo izdajali, in drug drugega sovražili.
11 E kꞌi kakijaluj na chi e qꞌalajisal taq utzij ri Dios, kekwin kꞌu na keꞌkiqꞌol nikꞌaj winaq chik.
In mnogo lažnjivih prerokov bo vstalo; in premotili jih bodo veliko.
12 Sibꞌalaj nim ri etzelal kabꞌan na rumal riꞌ e kꞌi na man keloqꞌan ta chik.
In da se hudobnost razmnoží, omrznila bo mnogim ljubezen.
13 Are kꞌu ri ko kakꞌojiꞌk, kakolotaj na pa ri kꞌisbꞌal qꞌij.
Kdor pa pretrpí do konca, ta se bo zveličal.
14 Katzijox na we utz laj taq tzij riꞌ pa taq ronojel ri tinimit rech ri uwachulew, kꞌa te riꞌ kape ri kꞌisbꞌal rech ri uwachulew.
In ta evangelj se bo oznanil po vsem svetu, vsem narodom za pričo; in tedaj bo prišel konec.
15 Xaq jeriꞌ are kiwil ri xaꞌwibꞌal taq jastaq ri kakꞌulmataj pa ri Tyoxalaj kꞌolibꞌal, ri xutzijoj loq ri qꞌalajisal utzij ri Dios, Daniel, are xubꞌij: (Ri kusikꞌij ri uwach ri wuj chuchꞌobꞌo rij we riꞌ).
Kedar torej ugledate "gnjusobo razdevanja," za ktero je povedal prerok Danijel, da stojí na svetem prostoru: (kdor bere, naj ume!)
16 Ri winaq ri keꞌl pa ri tinimit Judea chaꞌnimaj bꞌik chebꞌoꞌj pa taq ri juyubꞌ.
Tedaj naj tisti, kteri so v Judeji, zbežé na gore.
17 Ri kꞌo pa ri ja ri kꞌo puꞌwiꞌ ri rachoch, maqaj chi na bꞌi chukꞌamik jun jastaq pa ri rachoch.
In kdor je na strehi, ne stopa naj dol, da vzeme kaj iz hiše svoje.
18 Ri tajin kachakun cho ri saq, matzalij chukꞌamik ri ratzꞌyaq.
In kdor je na polji, ne vrača naj se nazaj, da vzeme plašč svoj.
19 Cher ri qꞌij riꞌ sibꞌalaj kꞌax kakiriq na riꞌ yawabꞌ taq ixoqibꞌ xuqujeꞌ ri keꞌkitubꞌisaj kal.
Gorjé pa nosečim in doječim v tistih dnéh!
20 Chibꞌana chꞌawem rech ri iwelik bꞌik waral man kakꞌulmataj taj pa taq ri qꞌalaj, xuqujeꞌ man paqꞌij taj rech uxlanem.
Molite pa, da ne bo vaš beg po zimi, in ne v soboto.
21 Jeriꞌ rumal cher kape na jun nimalaj kꞌaxkꞌolal ri man kꞌulmatajinaq ta wi pa ri uchapleꞌtajibꞌal ri uwachulew, xuqujeꞌ man kꞌulmatajinaq ta wi pa taq we qꞌij kamik, maj chi jun kꞌulmatajik kajunumataj rukꞌ ri kape na.
Kajti tedaj bo velika stiska, kakoršne ni bilo od začetka sveta noter doslej, in je tudi ne bo.
22 Maj jun winaq riꞌ kakꞌasiꞌk che riꞌ we ta mat kakꞌopix ri qꞌij riꞌ, xa kꞌu kumal ke ri e chaꞌtalik kakꞌopix na.
In ko se ne bi tisti dnevi prikrajšali, ne bi se nihče zveličal; ali za voljo izvoljencev se bodo prikrajšali tisti dnevi.
23 We kꞌo jun kubꞌij chiꞌwe: “Chiwilampeꞌ, chi riꞌ kꞌo wi ri Cristo,” o “je laꞌ kꞌo wi,” man kikoj taj re.
Če vam tedaj kdo reče: Glej, tu je Kristus, ali tam: ne verujte.
24 Jeriꞌ rumal kepe na e kꞌi kakijaluj chi aꞌreꞌ e Cristo xuqujeꞌ kakijaluj chi aꞌreꞌ e qꞌalajisal taq utzij ri Dios, kakibꞌan na nimaꞌq taq etal xuqujeꞌ mayijabꞌal taq jastaq rech keꞌkisubꞌ ri winaq pune are ri e chaꞌtalik.
Kajti vstali bodo lažnjivi kristusi in lažnjivi preroki, in kazali bodo velika znamenja in čudeže, da bi premotili, ko bi bilo mogoče, tudi izvoljence.
25 Qas chichꞌobꞌoꞌ chi nubꞌim chik we jastaq riꞌ chiꞌwe, pune majaꞌ kakꞌulmatajik.
Glej, povedal sem vam naprej.
26 Rumal riꞌ, we kabꞌix chiꞌwe: “Chiwilampeꞌ, kꞌo pa ri leꞌaj jawjeꞌ ri maj wi ja,” o wine kabꞌix chiꞌwe “chiwilampeꞌ, kꞌo pa we jun ja riꞌ.” Man kiꞌwila taj xuqujeꞌ man kikoj taj.
Če vam torej rekó: Glej, v puščavi je! ne hodite ven: Glej, v izbah je! ne verujte.
27 Jeriꞌ rumal jetaq ri kubꞌan ri kayapaꞌ ri karepqꞌun chirelibꞌal qꞌij kaqaj pa ri uqajibꞌal qꞌij, jeriꞌ kubꞌan na ri upetibꞌal, ri uKꞌojol ri Achi.
Kajti kakor izhaja blisk od vzhoda in se sveti do zahoda, tako bo tudi prihod sinú človečjega.
28 Jawjeꞌ kꞌo wi ri kaminaq chilaꞌ kerapap wi na ri kꞌuch, are waꞌ kakꞌutuwik chi are kꞌisbꞌal rech ri uwachulew.
Kjerkoli namreč je mrhovina, tam se bodo zbirali orli.
29 Are kikꞌow ri nimalaj kꞌaxkꞌolal, kachup na ri qꞌij, man kakaꞌy ta chi ri ikꞌ, ketzaq na loq ri chꞌumil xuqujeꞌ kachup na ronojel ri kꞌo cho ri kaj.
Precej po stiski tistih dnî bo pa solnce otemnelo, in mesec ne bo dajal svetlobe svoje, in zvezde bodo padale z neba, in sile nebeške se bodo pregibale.
30 Ri retal ri uKꞌojol ri Achi kaqꞌalajin na cho ri kaj, kakꞌaxir kꞌu na kanimaꞌ konojel ri winaq ri e kꞌo cho ri uwachulew. Kakil na ri uKꞌojol ri Achi kape rukꞌ kwinem xuqujeꞌ juluwem pa ri sutzꞌ ri kꞌo cho ri kaj.
In tedaj se bo pokazalo na nebu znamenje sina človečjega; in tedaj bodo zajokali vsi rodovi zemlje, in videli bodo sina človečjega, da gre na nebeških oblakih z veliko močjó in slavo.
31 Kuꞌtaq kꞌu na bꞌik ri rangelibꞌ pa ronojel ri uwachulew rech rukꞌ ri roqꞌibꞌal ri suꞌ keꞌkimulij na konojel ri e chaꞌtalik pa ronojel ri uwachulew.
In poslal bo angelje svoje z močnim glasom trobente, in zbrali bodo izvoljence njegove od čveterih vetrov od konca nebes do njih kraja.
32 Chikꞌama jun inoꞌj chirij ri kubꞌan ri higuera: Are karexar ri uqꞌabꞌ xuqujeꞌ kakꞌiy la ri uxaq, iwetaꞌm chi xqebꞌ loq ri qꞌalaj.
Od smokve se pa naučite priliko: Kedar se veje njene omladé, in poženó listje, véste, da je blizu pomlad.
33 Je xuqujeꞌ are kiwil we jastaq riꞌ, chiwetaꞌmaj chi naqajin loq ri upetibꞌal ri ajawarem rech ri Dios.
Tako tudi vi, ko vse to ugledate, védite, da je blizu pri vratih.
34 Qas tzij kinbꞌij chiꞌwe chi majaꞌ kixkamik are, kakꞌulmataj ronojel we jastaq riꞌ.
Resnično vam pravim: Ne bo prešel ta rod, dokler se vse to ne zgodí.
35 Kasach na uwach ri kaj xuqujeꞌ ri uwachulew, are kꞌu ri nutzij man kasach ta wi uwach.
Nebo in zemlja bosta prešla, a besede moje ne bodo prešle.
36 Are kꞌu ri qꞌij xuqujeꞌ ri qꞌotaj, maj jun etaꞌmaninaq man ne ketaꞌm taj ri angelibꞌ xuqujeꞌ ri uKꞌojol ri Achi, xane xwi ri Tataxel etaꞌmaninaq we jastaq riꞌ.
Za tisti dan in uro pa nikdor ne vé, tudi ne angelji nebeški, nego oče moj sam.
37 Ri upetibꞌal ri uKꞌojol ri Achi kajunumataj rukꞌ ri xkꞌulmataj rukꞌ ri Noé.
Kakor pa v dnéh Noeta, tako bo tudi o prihodu sina človečjega.
38 Rumal cher are majaꞌ kuriq ri qꞌij rech ri nimalaj jabꞌ ri winaq kewaꞌik, kequmunik, kekꞌuliꞌ xuqujeꞌ kakiya kibꞌ pa taq kꞌulanem kꞌa xopan na ri qꞌij are xok ri pa ri arca.
Kakor so namreč v dnéh pred potopom žrli in pili, ženili se in možili, do tistega dné, ko je stopil Noe v barko,
39 Man xketaꞌmaj ta wi ri kakꞌulmatajik kꞌa xopan na ri qꞌij ri xqaj ri nimalaj jabꞌ xukꞌam bꞌik konojel ri winaq. Jeriꞌ kakꞌulmataj na pa ri upetibꞌal ri uKꞌojol ri Achi.
In niso zvedeli, dokler ni prišla voda in vseh pobrala: tako bo tudi o prihodu sina človečjega.
40 Kechakun na kebꞌ achyabꞌ cho ri saq, ri jun kakꞌam na bꞌik, ri jun katzaq na kanoq.
Tedaj bosta dva na njivi; eden se bo vzel, in eden pustil.
41 E kebꞌ ixoqibꞌ kekeꞌn na junam, ri jun kakꞌam na bꞌik, ri jun chik katzaq na kanoq.
Dve boste mleli na mlinu; ena se bo vzela, in ena pustila.
42 Rumal bꞌa riꞌ, chisukꞌumaj iwibꞌ, rumal man iwetaꞌm taj jampaꞌ ri upetibꞌal ri Ajawxel.
Čujte torej! ker ne véste, obklej bo prišel gospod vaš.
43 Chichomaj we riꞌ: We ri ajchoqꞌe ri ja retaꞌm jas qꞌotaj kok ri elaqꞌom pa ri ja, kakꞌaskꞌat riꞌ rech man kuya ta bꞌe che ri elaqꞌom kok pa ri ja.
Védite pa to, da ko bi hišni gospodar vedel, o kterej straži bo prišel tat, čul bi, in ne bi dal hiše svoje podkopati.
44 Rumal riꞌ rajawaxik kikowij, rumal cher ri uKꞌojol ri Achi kapetik are man iwayeꞌm ta apanoq.
Za to bodite tudi vi pripravljeni; kajti sin človečji bo prišel ob uri, ko se vam ne zdí.
45 Ri ajchak ri sukꞌ ranimaꞌ, kꞌo retaꞌmabꞌal, are waꞌ ri yaꞌtal kan bꞌe che karil ronojel ri jastaq xuqujeꞌ kuya kiwa ri ajchakibꞌ pa ri qꞌotaj rech waꞌim.
Kdo je torej zvesti in modri hlapec, kterega je postavil gospodar njegov nad svojimi posli, da jim daje hrano o svojem času?
46 Utz rech we kulriqitaj rumal ri rajaw tajin kubꞌan apanoq ri uchak.
Blagor tistemu hlapcu, kterega bo našel gospodar njegov, kedar pride, da tako dela.
47 Qas tzij kinbꞌij chiꞌwe chi ri patrón kukoj na ri patanijel riꞌ che chajil rech ronojel ri ujastaq.
Resnično vam pravim, da ga bo postavil nad vsem svojim premoženjem.
48 Jas kakꞌulmataj riꞌ we ri ajchak kubꞌij pa ranimaꞌ: “Kabꞌeyetaj riꞌ ri wajaw,”
Če pa reče ta hudobni hlapec v srcu svojem: Gospodar moj se mudi in še ne bo prišel.
49 kꞌa te riꞌ kuchapleꞌj kichꞌayik ri e rachiꞌl xuqujeꞌ kuchapleꞌj waꞌim xuqujeꞌ qꞌabꞌarik kukꞌ ri qꞌabꞌarelabꞌ.
In začne sohlapce pretepati, in jesti in piti s pijanci:
50 Pa ri qꞌij ri man uchomam ta apanoq, pa ri qꞌotaj ri man uchomam ta apanoq, katzalij loq ri rajaw.
Prišel bo gospodar tega hlapca, kedar ne pričakuje, in ob uri, ktere ne vé.
51 Ri patrón kubꞌan na kꞌax che ri ajchak xuqujeꞌ kuqꞌat na tzij puꞌwiꞌ kukꞌ e kawach taq winaq. Chilaꞌ kꞌo wi na oqꞌej xuqujeꞌ qutꞌutꞌem ware.
In presekal ga bo, in položil bo del njegov s hinavci: tam bo jok in škripanje z zobmí.
