Soromoni' 2

1 Nagra Saroni agupofi flaua kna nehu'na, agupofima nehagea lili flaua kna hu'noe.

Jaz sem vrtnica Šaróna in dolinska lilija.

2 Mofa'neramimofo amunompina navesima negantoa mofamoka, ave'ave trazampi me'nea lili flauamofo amosregna hu'nane.

Kakor lilija med trnjem, tako je moja ljubezen med hčerami.

3 Navesima negantoa ne'moka zafaramimofo amu'nompina mareri agatere epoli zafagna hunka mago'a vene'ne amu'nompina mani'nane. Ana zafamofo tonapi mani'nena haganentake raga'a tagi'na nenoe.

Kakor jablana med gozdnimi drevesi, tak je moj ljubljeni med sinovi. Z velikim veseljem sem se usedla pod njeno senco in njen sad je bil sladek mojemu okusu.

4 Tusi neza retro hunte'nea ra nontega navareno nevuno, agu'areti'ma huno avesima nante'nea avu'avamo'a tavravereti refite nanteankna hu'ne.

Privedel me je v hišo gostije in njegov prapor nad menoj je bila ljubezen.

5 Anante hagegema hu zafargareti'ma kre'nea bretia namige'na ne'na, hankavea eri'na mani'na nevu'na, epoli zafa raga namige'na nenavuna ha'neno. Na'ankure kagrikura tusiza hu'na navesi negante'na kria e'nerue.

Potešite me s flaškoni, tolažite me z jabolki, kajti jaz sem bolna od ljubezni.

6 Hagi hoga'a azante nanuna ante harage nehugeno, tamaga azanura nanuki'ne.

Njegova leva roka je pod mojo glavo in njegova desnica me objema.

7 Jerusalemi mofaneramimota gazeline afi dia afu'mo'za nentahisageta nagritera huvempa hutma tamavesi'zana ame huta eri o'otinkeno kna fatgore eno.

Naročam vam, oh ve hčere jeruzalemske, pri srnah in pri poljskih košutah, da ne razvnamete niti ne zbudite moje ljubezni, dokler njemu ugaja.

8 Hagi avesima nentoa ne'mo'a, agonarega ne-ege'na agasasanke'a nentahue. Takaure takaure huno agona kreneramino, vagri vagri huno ne'one agona kreramino ne-e.

Glas mojega ljubljenega! Glej, prihaja, skače na gorah, poskakuje po hribih.

9 Avesima nentoa ne'mo'a gazeliema nehaza afukna huge, agaho dia afukna hu'ne. Nosika mani'neno zaho eri kampinti mase nompinka rentragino nege.

Moj ljubljeni je podoben srni ali mlademu jelenu. Glej, stoji za našim zidom, gleda pri oknih, kaže se skozi mrežo.

10 Nevesima nentoa ne'mo'a amanage huno nagrikura hu'ne, navesi navesima hunegantoa mofamoka otinka eno. Hentofa zagani'a mani'nananki egeta nagrane va'mneno.

Moj ljubljeni je spregovoril in mi rekel: »Vstani, moja ljubezen, moja lepotica in odleti.

11 Hagi zasi'ma nehianknamo'a vagaregeno kora aruse'ne.

Kajti glej, zima je minila, dež je mimo in je izginil.

12 Flaua trazamo'a hageno amosrea ahegeno, wainia taga huno eri fatgo nehigeno, namaramimo'a zanontera tusiza hu'za nani'nani nehazage'za, kugofa namaramimo'za kugokugo nehaze.

Cvetlice se pojavljajo na zemlji, prišel je čas petja ptic in glas grlice se sliši v naši deželi,

13 Fiki zafamo'a agafa huno raga neregeno, grepi zafamo'a amosre nehegeno, mna'amo'a antaguntagu nehie. Navesima negantoa mofamoka otinka eno. Hentofa zaganimoka nagri'ene eno huno navesima nentoa ne'mo'a hu'ne!

figovo drevo poganja svoje zelene fige in trte z nežnim grozdjem dajejo dober vonj. Vstani, moja ljubezen, moja lepotica in odleti.

14 Maho namanimo'a fra'ma nekia havegampimka agonafi frakino mani'ne. Kavugosa naveri nehunka, kagerura aruge'na antahi'neno. Na'ankure kagerumo'a haga nehigeno, kavugosamo'a hentofaza hu'ne.

Oh moja golobica, ki si v skalnih razpokah, na skrivnih krajih stopnic, naj vidim tvoje obličje, naj slišim tvoj glas, kajti tvoj glas je prijeten in tvoje obličje je ljubko.«

15 Avesima nentankeno kavesima negantea grepi hozatani'a eri haviza hanagi, maka neone afi kraramina zamazeri hana huo. Na'ankure grepi zafamo'a amosre ahente'ne.

Ujemite nama lisice, majhne lisice, ki plenijo trte, kajti najine trte imajo nežno grozdje.

16 Navesima nentoa ne'mo'a nagri su'a manige'na, nagra agri su'a mani'noe. Ana hu'neankino liliema nehaza flaua hozamofo amu'nompi vano nehuno, amosrema ahente'neana nene.

Moj ljubljeni je moj in jaz sem njegova, on pase med lilijami.

17 Rumasama osu'nenire gazeliema nehaza dia afumo'ma agonaregati'ma ne-eaza hunka, navesima negantoa ne'moka ete nagritega eno.

Dokler se ne zdani in sence [ne] odletijo, se obrni, moj ljubljeni in bodi podoben srni ali mlademu jelenu na gorah Beterja.