Matiu 14
1 Hagi ana knafina Heroti'a Galili kumate ugota kva ne'mo, Jisasi agenke antahiteno,
V tem času zasliši četrtnik Herod glas o Jezusu,
2 eri'za vahe'a zamasmino, E'i mono ti frente Joni fri'nefinti otine, e'ina hu'negu kagu'vaza hu hanavea agripina me'ne.
Ter reče hlapcem svojim: Ta je Janez Krstnik; on je vstal od mrtvih, in za to dela čudeže.
3 Hagi Heroti'a Jonina azerino kina nompi kina rente'ne. Na'ankure nefu Filipi a' Herodiasi eri'nea zanktekure.
Kajti Herod je bil Janeza vjel in ga vklenil in posadil v ječo, za voljo Herodijade, svojega brata Filipa žene.
4 Na'ankure Joni'a anage huno asmi'ne, negafu a'ma rehanre'nanana tra kea hantaginane.
Kajti Janez mu je djal: Ni ti dovoljeno nje imeti.
5 Ana higeno Heroti'a ahe frinaku hianagi, rama'a vahe kevu mani'nageno kore hu'ne. Na'ankure Jonina mago kasnampa ne' mani'ne hu'za vahe'mo'za ke'za antahi'za hu'naze.
In hotel ga je umoriti; ali zbal se je ljudstva, ker so ga imeli za preroka.
6 Hianagi Herotima kasente kna egeno, Herodiasi mofa'mo zamavuga avo eme reazamo, Herotina tusiza huno azeri muse higeno,
Ko je bil pa Herodovega rojstva dan, plesala je po sredi Herodijadina hči, in ugodila je Herodu.
7 tusi'za huno avesinteno, agra hanave ke huno huvempa huno, Na'anku'ma nantahigenanke'na amne kamigahue huno asmi'ne.
Za to jej s prisego obreče dati, karkoli bi prosila.
8 Nerera'ma amia antahizante ana mofa'mo'a huno, Mono ti frente Joni agenopa kitaginka zuompafi eme namio.
Ona pa, naučena od matere svoje: Daj mi, reče, tu v skledi glavo Janeza Krstnika.
9 Kini ne'mo'a kamigahue hu'nea kegura keke hianagi, ne'zama nenaza vahe'mokizmi zamavufi huvempa hu'negu, amigahaze huno huzmante'ne.
In kralju se užali. Pa za voljo prisege in gostov jej ukaže dati.
10 Agra mago'mofo huntegeno kina nompi vigeno, sondia vahe'mo'za Joni agenopa akafri amizageno,
In pošlje, in odseka Janezu v ječi glavo.
11 aseni'a tafepi erinteno, ana mofa'mofo eme amigeno, erino vuno nerera ome ami'ne.
Ter prinesó glavo njegovo v skledi, in dadó jo dekletu; in nese jo materi svojej.
12 Anante Joni amage nentaza disaipol vahe'amo'za e'za avufa'a emeri'za, ome asentete'za vu'za Jisasina ana kea ome asami'naze.
In prišedši učenci njegovi, vzemó truplo in ga pokopljejo; ter pridejo in sporočé Jezusu.
13 Heroti'ma Jonima ahe fri'nea naneke Jisasi'a nentahino, ana kuma atreno vahe omani'nea ka'ma mopare agrake votifi marerino vu'ne. Vige'za hakare veamo'za nentahi'za maka kumateti eri hantge'za avariri'za mopafi vu'naze.
In slišavši to Jezus, odrine odtod na ladji posebej na samoten kraj. In ko ljudstvo to sliši, odidejo peš za njim iz mest.
14 Vu'za uhanatizageno, Jisasi'a ventefinti takaunereno keana hakare vea nezmageno tusi'za huno asunku hunezmanteno kri eri'namokizmi zamazeri so'e hu'ne.
In Jezus izide in ugleda mnogo ljudstva; in zasmilijo mu se, ter uzdravi njih bolnike.
15 Kinaga sege'za, amage nentaza disaipol naga'mo'za Jisasinte e'za anage hu'naze, ama vahe omani ka'ma kopi mani'nonkeno, hago hani hu'za nehianki, ama vahe'zaga huzmantege'za kumatega vu'za, zamagra'a nesaza ne'zana ome miza seho.
Ko se je pa zvečerilo, pristopijo k njemu učenci njegovi, govoreč: Kraj je samoten, in ura uže pozna; razpusti ljudstvo, da odidejo v vasí in si kupijo živeža.
16 Hianagi Jisasi'a anage huno zamasmi'ne, Zamagra ovugahazanki ne'zanku keta zaminke'za neho!
Jezus jim pa reče: Ni jim treba oditi; dajte jim vi jesti.
17 Hige'za, zamagra anage hu'za Jisasina asmi'naze, 5fu'a bretigi, tare nozaki huta ama eri'none hazageno,
Oni mu pa rekó: Nimamo več tu nego pet hlebov in dve ribi,
18 Erita eme namiho, huno hige'za eri'za eme ami'naze.
On pa reče: Prinesite jih sem!
19 Ana vahetmina apepate maniho huno nezmasmino, ana 5fu'a bretine, tare nozara erino, monafi ke'nagamuteno negeno, asomu ke huno susu huteno, bretia korino amage'ma nentaza disaipol naga zamige'za, ana vahetmina zami'ne.
Ter ukaže ljudstvu, naj sedejo po travi, in vzeme petere hlebe in tisti dve ribi, in pogledavši na nebo, blagoslovi; ter prelomi in dá hlebe učencem, učenci pa ljudstvu.
20 Makamo'za ana ne'za nageno zamu hu'ne. Nege'za atrazama'a zogi'za 12fu'a ekaeka kupi zogiri avitente'naze.
In jedli so vsi, in nasitili so se; in pobrali so ostanke koscev, dvanajst košev polnih.
21 5 tauseni'a vene'ne nazamo'za ne'naze, hagi a'nene mofavre'zaga ohampri'naze.
Bilo jih je pa, kteri so jedli, kakih pet tisoči móž, brez žen in otrók.
22 Amage'ma nentaza disaipol naga ame huno huzmanteno, Ko votifi mareritma kantu kaziga viho nehuno, anampima mani'naza vahekrerfa huzmantege'za vu'za e'za hu'naze.
In precej prisili Jezus učence svoje, naj stopijo v ladjo, in gredó naprej na drugo stran, dokler ne razpustí ljudstva.
23 Ana veara huzmantege'za vutageno, Agra agonarega nunamu hunaku mrerino umani'negeno, kinagasegeno Agra'ake anante mani'ne.
In razpustivši ljudstvo, odide sam posebej na goro molit. Ko se je pa zvečerilo, bil je sam tu.
24 Anama nehige'za, amage'ma nentaza disaipol naga'mo'za ti amu'nompi nevazageno, hanave zahoko atigeno timo'a kranto kranto huno votia eri rukrahe hu'za hu'ne.
Ladja je bila pa uže sredi morja, in valovi so jo metali; kajti bil je veter nasproti.
25 Ana nehigeno kotu afa'za nentegeno, Jisasi'a ana ti avozare ne-egeno,
O četrtej straži po noči pa odide Jezus k njim, hodé po morji.
26 amage'ma nentaza disaipol naga'mo'za negageno ti avozare ne-ege'za tusi koro nehu'za, Amanu hankrore nehu'za koro hu'za krafa hu'naze.
In ko ga učenci ugledajo, da hodi po morji, ustrašijo se in rekó: Prikazen je! in od strahu zakričé.
27 Hianagi ame huno Jisasi'a anage huno zamasmi'ne, Korora osuta akoheta maniho, ama Nagre, huno higeno,
Jezus jih pa precej ogovorí, in reče: Bodite srčni! Jaz sem; ne bojte se.
28 Pita'a anage huno asmi'ne, Ra'moka kagrama mani'nenunka, eno hunka huge'na kagritega va'neno.
Peter mu pa odgovorí in reče: Gospod! če si ti, ukaži mi, naj pridem k tebi pò vodi.
29 Higeno Knareki eno! higeno Pita'a votifinti uramino ti avozare Jisasintega vu'ne.
On pa reče: Pridi! In stopivši Peter iz ladje, hodil je po vodi, da pride k Jezusu.
30 Hianagi tusi'a zaho enerigeno negeno koro huno, ana timpi uneramino kezatino, Ramoka nazahuo!
Ko pa vidi, da je veter močán, uplaši se; in ko se začne potapljati, zavpije, govoreč; Gospod, otmi me!
31 Higeno Jisasi'a ame huno azana antegantu ateno avazu nehuno, anage huno asmi'ne, Kagra osi kamentinti hane, Na'a higenka tare kagu kagesa nentahine? huteno,
Jezus pa precej stegne roko in ga prime, ter mu reče: Maloverni! po kaj si dvomil?
32 ana votifi marerikeno, zaho'mo amane hu'ne.
In ko stopita v ladjo, veter utihne.
33 Ana votifi mani'namo'za Jisasina mono hunente'za, tamage Kagra Anumzamofo mofavre mani'nane hu'za hu'naze.
Tisti pa, ki so bili v ladji, pristopijo, ter mu se poklonijo, govoreč: Resnično si sin Božji!
34 Hagi ana timofo kantu kaziga ankenare, Kenesareti mopare vu'naze.
In prepeljavši se, pridejo v zemljo Genezaretsko.
35 Ana kumate vahe'mo'za Jisasi'ma e'ne hazankema nentahi'za, kea huzmantageno ana kumamofo tava'onte me'nea kumapi vahe'mo'za kri eri'naza vahera zamavare'za Jisasinte e'naze.
In ko ga tega kraja možjé spoznajo, pošljejo po vsej tistej okolici; in prinesó mu vse bolnike.
36 Kri vahe'mo'za Jisasinku muse hugantonanki tatregeta kena atupaka'are avako hamneno, nehu'za avako'ma hazamokizmi krizamimo'a vagare'ne.
In prosili so ga, da bi se le robú obleke njegove dotaknili. In kterikoli so se dotaknili, ozdraveli so.
