Jasi Vahere 4
1 Hagi Israeli vahe'mo'za Ehuti'ma fritege'za Ra Anumzamofo avurera mago'ane ete kefo avu'ava zana hu'naze.
Ko je bil Ehúd mrtev, so Izraelovi otroci ponovno počeli zlo v Gospodovih očeh.
2 Anama hazageno'a, Ra Anumzamo'a Hazori kuma kegava hu'nea Kenani kini ne' Jabini azampi Israeli vahera zamavarente'ne. Hagi ana kini ne'mofo sondia vahete kegavama hu'nea nera Haroset-Hagoimie nehaza kumate nemania nekino agi'a Sisera'e.
Gospod jih je prodal v roko kánaanskega kralja Jabína, ki je kraljeval v Hacórju, katerega poveljnik vojske je bil Siserá, ki je prebival v Haróšetu poganov.
3 Hagi Sisera'a 900'a ainire karisirami ante'neankino Israeli vahera 20'a kafufina arohura zamareno zamazeri haviza hige'za, zamaza hinogura Ra Anumzamofontega krafa hu'naze.
Izraelovi otroci so vpili h Gospodu, kajti imel je devetsto bojnih vozov iz železa in dvajset let je mogočno zatiral Izraelove otroke.
4 Hagi ana knafina kasnampa ara Debora'a Lapidoti nenarokino, Israeli vahe'mo'zama keagare'ma azageno'a keagazmia refko huno antahi'ne.
Ob tistem času je Izraelu sodila prerokinja Debóra, Lapidótova žena.
5 Hagi Debora'a Rama kuma'ene Beteli kuma'ene amu'nompi Efraemi agona mopafi, tofegna zafa agafarere nehazare Debora mani'nege'za, Israeli vahe'mo'za knazazimia eri'za azageno keagazmia refko huno antahi'ne.
Prebivala je pod Debórinim palmovim drevesom med Ramo in Betelom, na gori Efrájim in Izraelovi otroci so prihajali gor k njej za sodbo.
6 Hagi mago zupa Debora'a Kedes-Naftali kumate ne' Abinoamu nemofo Barakintega kea atrentegeno vigeno, anante'ma egeno'a amanage huno asami'ne, Israeli vahe'mofo Ra Anumzamo'a kagrikura amanage hu'ne, Vunka Naftali nagapinti'ene Zebuluni nagapintira 10tauseni'a venene zamavarenka Tabori agonare omeri atru hiho huno hu'ne.
Poslala je in poklicala Abinóamovega sina Baráka iz Kedeš-Neftálija in mu rekla: »Ali ni Gospod, Izraelov Bog, zapovedal, rekoč: ›Pojdi in odpravi se proti gori Tabor in s seboj vzemi deset tisoč mož izmed Neftálijevih otrok in Zábulonovih otrok?‹
7 Ana huge'na kini ne' Jabini sondia vahete'ma vugotama hu'nea kva ne'ene, aini karisiramine, ha' vahe'taminena zamavare'na Kisoni tinte e'na kazampi eme antegahue.
K tebi, k reki Kišón, bom pritegnila Siserája, poveljnika Jabínove vojske, z njegovimi bojnimi vozovi in njegovo množico in izročila ga bom v tvojo roko.«
8 Anagema higeno'a Baraki'a amanage huno Deborankura hu'ne, Kagrama nagri'enema vanankena vugahue. Hianagi kagra nagri'enema ovnanana, nagra ovugahue.
Barák ji je rekel: »Če boš šla z menoj, potem bom šel, če pa ne boš šla z menoj, potem ne bom šel.«
9 Higeno Debora'a amanage huno hu'ne, Tamage nagra kagrane vugahue. Hu'neanagi amama vanana kamo'a, kagra ra kagia e'origosane. Na'ankure Ra Anumzamo'a Siserana mago a'mofo azampi avrentegahie. Anage nehuno Debora'a Barakina avaririno Kadesi kumatera vu'ne.
Rekla je: »Zagotovo bom šla s teboj, vendar potovanje, na katero greš, ne bo v tvojo čast, kajti Gospod bo Siserája prodal v roko ženske.« Debóra je vstala in z Barákom odšla v Kedeš.
10 Hagi Barakia Zebuluni naga'ene Naftali nagara ke hige'za Kedesi vu'naze. Hagi 10tauseni'a sondia vahe'mo'za mareriza vazageno Debora'a zamagrane vu'ne.
Barák je v Kedeš poklical Zábulona in Neftálija in ta je odšel gor z deset tisoč možmi ob svojih stopalih in Debóra je z njim odšla gor.
11 Hagi ana knafina kin nagapinti ne' Heberi'a mago seli nona Kadesi kuma tavaonte oki zafa me'nere ki'ne. Korapara Kenasi kumateti, Mosese nenemo Hobabu nagapinti ne'kino agehemokizmia zamatreno vu'nea ne'mo ki'ne.
Torej Kenéjec Heber, ki je bil izmed otrok Mojzesovega tasta Hobába, se je oddvojil od Kenéjcev in si svoj šotor postavil na ravnini Caananím, ki je pri Kedešu.
12 Hagi Abinoamu nemofo Baraki'ma Tabori agonare'ma marerie kema Siserama asamizageno nentahino,
Siseráju so naznanili, da je Abinóamov sin Barák odšel gor h gori Tabor.
13 Sisera'a 900'a ainire karisi ke hige'za eri'za neazageno, maka sondia vahetamina ke hutru hutege'za, Haroset-Hagoimitira Kisoni tinte vu'naze.
Siserá je zbral skupaj vse svoje bojne vozove, devetsto železnih bojnih vozov in vse ljudstvo, ki je bilo z njim, od Haróšeta poganov do reke Kišón.
14 Anante Debora'a Barakinkura amanage hu'ne, Otio! Na'ankure menina ama knarera Ra Anumzamo'a vugota huganteno, Siserana kagri kazampi avrente'ne. Anage higeno Baraki'a 10tauseni'a sondia vahera zamavareno, Tabori agonamofo asoparega urami'naze.
Debóra je rekla Baráku: »Vstani, kajti to je dan, na katerega je Gospod izročil Siserája v tvojo roko. Ali ni Gospod šel ven pred teboj?« Tako je Barák odšel dol z gore Tabor in deset tisoč mož za njim.
15 Hagi Barakima ha'ma eri agafama higeno'a, Ra Anumzamo'a Siserane karisima eri'za vanoma nehaza maka sondia vahe'araminena antahintahi zimia zamazeri savari nehuno, zamazeri koro higeno Sisera'a karisi'afintira mopafi takaureno koro fre'ne.
Gospod je pred Barákom z ostrino meča porazil Siserája, vse njegove bojne vozove in vso njegovo vojsko, tako da se je Siserá spustil iz svojega bojnega voza in pobegnil na svojih stopalih.
16 Ana higeno Baraki'a karisifi vanoma nehu'za ha'ma nehaza vahe'tmina zamavaririno Haroset-Hagoimi vuno magore huno ozmatreno, ome zamahe hana hu'ne.
Toda Barák je zasledoval bojne vozove in vojsko do Haróšeta poganov in vsa Siserájeva vojska je padla na ostrino meča in niti mož ni preostal.
17 Hianagi Sisera'a mopafi freno vuno Kenasi ne' Heberi nenaro, Jaeli seli nontega vu'ne. Na'ankure Hazori kini ne' Jabinine Kenasi ne' Heberi kizani amu'nompina hafra osu'na'e.
Vendar je Siserá na svojih stopalih pobegnil proč k šotoru Jaéle, žene Kenéjca Heberja, kajti mir je bil med Jabínom, kraljem Hacórja in hišo Kenéjca Heberja.
18 Hagi Jaeli'a seli noma'afinti'ma atiramino Siserama eme negeno'a amanage hu'ne, korora osunka seli noni'afi emarerinka emanio. Anage higeno Jaeli seli nompi Sisera'a umarerino umasegeno, franke erino kofinte'ne.
Jaéla je odšla ven, da sreča Siserája ter mu rekla: »Zavij noter, moj gospod, zavij noter k meni. Ne boj se.« Ko je zavil noter, k njej v šotor, ga je pokrila z ogrinjalom.
19 Anama nehigeno'a Sisera'a amanage hu'ne, nanankemo'a hagage hianki osi'a tina afinamige'na na'neno, higeno zagagafa akru'areti tro hu'nea tintafempinti mememofo amirina tagi amigeno netegeno, ete frankera eri kofintegeno mase'ne.
Rekel ji je: »Daj mi, prosim te, piti malo vode, kajti žejen sem.« Odprla je meh mleka, mu dala piti in ga pokrila.
20 Nemaseno amanage hu'ne, Seli nomofo kafante oti'nenka mago'a vahe'mo'ma eno'ma eme kantahigeno, mago'a vahera amafina mani'neoma hanigenka, i'o amafina mago'a vahera omani'ne hunka huo.
Ponovno ji je rekel: »Stoj v vratih šotora in zgodilo se bo, ko pride katerikoli mož in od tebe poizveduje in reče: ›Ali je tam kakšen mož, ‹ da boš rekla: ›Ne.‹
21 Hianagi Sisera'a asafe'atagu mase himre'negeno, Jaeli'a hamane seli no avazuhumpi huno negia azota eriteno, akoheno vuno Siserana ana frankepi taponeno asenia runagino aheno mopafi ahenarentegeno fri'ne.
Potem je Heberjeva žena Jaéla vzela šotorski klin in v svojo roko vzela kladivo in po tiho odšla k njemu in klin zabila v njegova sènca in ga pritrdila k tlom, kajti trdno je zaspal in bil je izmučen. Tako je umrl.
22 Anama nehigeno'a Baraki'a Siserana avaririno ne-egeno'a Jaeli'a viazamo amanage ome hu'ne, ege'na avaririnkama neana nera ome kaveri ha'neno, higeno Baraki'a amage vuno ome keana seli no avazuhumpi huno arenentea azotareti asenia renagino ahentenegeno ome ke'ne.
Glej, ko je Barák zasledoval Siserája, je Jaéla prišla ven, da ga sreča ter mu rekla: »Pridi in pokazala ti bom moža, ki ga iščeš.« Ko je vstopil v njen šotor, glej, Siserá je ležal mrtev in klin je bil v njegovih sèncih.
23 E'i ana zupage Israeli vahe zamavufi Anumzamo'a Kenani kini ne' Jabinina hara hu agatere'ne.
Tako je Bog na ta dan pred Izraelovimi otroki podjarmil kánaanskega kralja Jabína.
24 Hagi ana hige'za Israeli vahe'mo'za tusiza hu'za hankaveti'za Kenani kini ne'mofo sondia vahetamina hara huzmante'za zamazeri haviza hu'naze.
Roka Izraelovih otrok je uspevala in prevladala zoper kánaanskega kralja Jabína, dokler niso uničili kánaanskega kralja Jabína.
