Esta 1
1 Hagi Serksisima (Ahasurusi'ma) kinima mani'neana India mopareti eri agafa huteno, vuno Itiopia (Cush) mopare ome atre'nea kumatmima 127ni'a provinsirami kegavama hu'nea knafina, amanahu'za fore hu'ne.
Pripetilo se je torej v dneh kralja Ahasvérja (to je Ahasvérja, ki je kraljeval od Indije celo do Etiopije, nad sto sedemindvajsetimi provincami),
2 Hagi ana knafina kini ne' Serksisi'a kini tra'are ran kumapi Susa mani'ne.
da je v tistih dneh, ko je Kralj Ahasvér sedel na prestolu svojega kraljestva, ki je bilo v palači Suze,
3 Hagi 3'a kafuma kinima nemanino'a, ranra kva vahetamine eri'za vahe'aramimofona tusi ne'za krezmante'ne. Hagi Pesiane Media sondia vahete kva vahetamine, ranra eri'za vahetamine, gavana vahe'mo'zanena anampinke mani'naze.
v tretjem letu njegovega kraljevanja, priredil gostijo vsem svojim princem in svojim služabnikom; moči Perzije in Medije, plemičem in princem provinc, ki so bili pred njim,
4 Na'ankure 6si'a ikamofo agu'afi agrama kegavama hu'nea mopafi zago-fenona eriama nehuno, hihamu konariria erinte ama huno zamaveri hu'ne.
ko jim je mnogo dni kazal bogastva svojega veličastnega kraljestva in čast svojega odličnega veličanstva, celó sto osemdeset dni.
5 Hagi ana knaramima evutegeno'a, kini ne'mo'a Susa rankumapima atru hu'nea vahetmimofo ne'zana tusi ne'za kreno retro huzmante'ne. Na'ankure ana maka vahe'ma atruma hu'nazana, osi eri'za vaheteti vuno ra eri'za vahete vu'ne. Hagi ana ne'zana kini ne'mo'a agra kumapima me'nea knagune hozafi retro hige'za 7ni'a knamofo agu'afi nene'za musena hu'naze.
Ko so ti dnevi minili, je kralj priredil gostijo vsemu ljudstvu, ki je bilo prisotno v palači Suze, tako velikim kakor malim, sedem dni na dvoru vrta kraljeve palače,
6 Hagi ana knagune hozafima konaririma hunte'neana, efeke'ene fitunke tavraverami renteno evu'ne. Hagi ana tavraveramina efeke'ene fitunke nofitminu silvare rinifi alabasta have posirera ru marave'marave nehia haverami renteno evu'ne. Hagi mopafima ruzahu ruzahu havema rekamrente'za evu'naza agofetura golireti'ene silvareti'ma tro'ma hu'naza tratami ante'naze.
kjer so bile bele, zelene in modre tanke preproge, pritrjene z vrvicami iz tankega lanenega platna in vijolične, k srebrnim obročem in stebrom iz marmorja. Postelje so bile iz zlata in srebra, na tlaku iz rdečega, modrega, belega in črnega marmorja.
7 Hagi golireti'ma tro'ma hu'naza kapufi waini tina tagiza ru avamente avamente vahera nemizageno, kini ne'mo'a wainiramina rama'a ana vahera zami'ne.
Dajali so jim piti iz zlatih posod (posode so bile različne ena od druge) in kraljevega vina v obilju, glede na kraljevo razkošje.
8 Hagi zamagima hige'za e'naza vahe'mo'za zamagra zamavesite waini tina ne'naze. Na'ankure waini tima tagino veva'ma hu vahetmina kini ne'mo'a zamasmino, mago magomofoma avesi'nia avamente waini tina tagita zamiho huno huzmante'ne.
Pitje je bilo glede na postavo. Nihče ni silil, kajti tako je kralj določil vsem častnikom njegove hiše, da naj storijo glede na užitek vsakega človeka.
9 Hagi kini ne' Serksisima venenezagama zamazeri musema nehigeno'a, anahukna huno kini ne' kumapina kuini a' Vasti'a agranena zamazeri muse huno tusi'a ne'za a'neramimofona krezmante'ne.
Prav tako je kraljica Vaští pripravila gostijo za ženske v kraljevi hiši, ki je pripadala Kralju Ahasvérju.
10 Hagi namba 7ni kna zupama waini timo'ma kini ne' Serksisi antahintahima azeri negima nenegeno'a, Mehumanima, Bazitama, Habonama, Bigtama, Abagtama, Zetarima, Kakasima huno zamagonknazama hari'nea 7ni'a eri'za vahe'aramima ana ne'zama nenaku'ma etruma hu'naza vahetmina huzmanteno,
Na sedmi dan, ko je bilo kraljevo srce veselo od vina, je ukazal Mehumánu, Bizetáju, Harbonáju, Bigtáju, Abagtáju, Zetárju in Karkásu, sedmim glavnim dvornim upraviteljem, ki so služili v prisotnosti Kralja Ahasvérja,
11 kuini a' Vastina ome avre'za esageno kuini fetori antanineno kini ne'mofo avuga enogu huzmante'ne. Hagi kuin' Vasti'a hentofa agi agonane a mani'neankino, kini ne'mo'a eri'za vahetmima'a zamaveri hunaku kuini a' Vastina kea hu'ne.
da privedejo kraljico Vaští s kraljevo krono pred kralja, da ljudstvu in princem pokaže njeno lepoto, kajti bila je lepa na pogled.
12 Hianagi ana nanekema kini ne'mofo eri'za vahe'mo'zama ome asamizankea kuini a' Vasti'a ontahi'ne. Hagi ana'ma higeno'a, kini ne'mofona tusi rimpa ahegeno arimpama ahezamo'a agu'afina tevere'ne.
Toda kraljica Vaští je odklonila, da pride na kraljevo zapoved po njegovih glavnih dvornih upraviteljih. Zato je bil kralj zelo ogorčen in njegova jeza je gorela v njem.
13 Ana higeno kini ne'mo'a, kuini a' Vasti'ma hunte'nea zanku nentahino antahintahi eri'naku knare antahintahine vahetami zmantahige'ne. Na'ankure kini vahe' zamavu'zmavara knare antahintahine vahe'ma antahigeno antahintahima eri zamavu'zmava me'negu anara hu'ne.
Potem je kralj rekel modrim možem, ki so poznali čase (Kajti tak je bil kraljev običaj do vseh teh, ki so poznali postavo in sodbo
14 Hagi knare antahi'zane vahetmima kini ne'mofo tava'oma'are'ma nemaniza vahetmina Kasenaki, Setaki, Adamataki, Tasisiki, Meresiki, Masenaki, Memukani'e. Hagi ama ana 7ni'a vahetmina Pesiane Media kamanimofo ranra kva vahetminkino, maka zupa kini ne' eme ketere nehaza vahe mani'naze.
in takoj poleg njega so bili Karšenáj, Šetár, Admát, Taršíš, Meres, Marsenáj in Memuhán, sedem princev iz Perzije in Medije, ki so videli kraljevo obličje in ki so prvi sedeli v kraljestvu.)
15 Hagi kini ne' Serksisi'a anage huno ana vahera zamasami'ne, eri'za vahe'niaramima huzmante'na Kuini a' Vastima kehinkeno enoma huge'za ome asamizageno'a, kuini a' Vasti'a ke'ni'a ontahianki, na'a huntegahufi kasegefina keta nasamiho.
»Kaj naj storimo kraljici Vaští, glede na postavo, ker po glavnih dvornih upraviteljih ni izpolnila zapovedi Kralja Ahasvérja?«
16 Higeno kini ne'mofo avugane ranra kva vahetmimofo zamavuga Memukani'a kenona huno, kuini a' Vasti'a kini ne'tekera ama ana avu'avara huonteanki, maka ranra kva vahetamine, maka vahetmima kini ne'mo'ma kegavama hu'nea mopafima mani'naza vahete'ene ama ana avu'avara huzmante.
Memuhán je pred kraljem in princi odgovoril: »Kraljica Vaští ni storila narobe samo kralju, temveč tudi vsem princem in vsemu ljudstvu, ki so po vseh provincah Kralja Ahasvérja.
17 Na'ankure ama ana kema vuno eno'ma hina maka a'nemo'zama antahinu'za, kuini a' Vasti'a kini ne' Serksisi'a ke hiana ke'a antahino ome'ne hu'za nehu'za, zmavenanehe'mofona zamage fenkami netre'za kezmia ontahigahaze.
Kajti to dejanje kraljice bo prišlo povsod do vseh žensk, tako da bodo v svojih očeh prezirale svoje soproge, ko bo to sporočeno: ›Kralj Ahasvér je zapovedal kraljici Vaští, da bi bila privedena predenj, toda ni prišla.‹
18 Hagi menima Pesiane Media ranra kva vahetmimofo a'nemo'zama kuini a' Vastima kini ne'ma huntea avu'avazamofo agenkema antahisu'za, ana zanke hu'za kini ne'mofo ranra kva vahetmina zamage fenkami netre'za, kezmia ontahisage'za tusi zamarimpagu hugahaze.
Podobno bodo gospe iz Perzije in Medije, ki so slišale o kraljičinem dejanju, ta dan rekle vsem kraljevim princem. Tako bo vstalo preveč zaničevanja in besa.
19 E'ina hu'negu ama ana kere'ma kini ne'mokama muse hanunka mago kasege krenka, kuini a' Vasti'a nagri navuga omegahie, hunka negrenka mago knare aku kenka erigeno kuini Vasti nona erino kuinia manino.
Če to ugaja kralju, naj gre od njega kraljeva zapoved in naj bo ta zapisana med postave Perzijcev in Medijcev, da ta ne bo predrugačena: ›Da Vaští ne pride več pred Kralja Ahasvérja. Kralj pa naj njen kraljevi stan izroči drugi, ki je boljša kakor ona.‹
20 Hagi e'inama hunka kasegema tro hanankeno ana nanekemo'ma maka kagrama kegavama hu'nana mopa atupare'ma vuno eno'ma hinkeno, maka agima omne' a'nereti vuno agima me' nea a'neraminte'ma vaniana a'nemo'za, zmavenanehe'i kea nentahiza zamage sga hugahaze.
Ko bo kraljevi odlok, ki ga bo izdal, razglašen po vsem njegovem kraljestvu (kajti to je veliko), bodo vse žene dale svojim soprogom spoštovanje, tako malim, kakor velikim.«
21 Hagi kini ne'ene ranra eri'za vahetmimo'za Memukani'ma hia antahintahirera mago zamarimpa hu'za muse hu'naze. Ana hazageno Memukani'ma antahintahima amia kante anteno kini ne'mo'a ana zana hu'ne.
Govor je ugajal kralju in princem in kralj je storil glede na Memuhánovo besedo.
22 Hagi kini ne'mo'a avona kreno maka agrama kegavama hu'nea kumatmintega atregeno vuno eno hu'ne. Hagi mago mago kumategama avoma kre atre'neana zamagrama negraza avompinti kre atre'ne. Hagi ana avompina amanage huno krente'ne, mago mago naga'mofona vemo vugota kva manigahie huno kretre'ne.
Kajti poslal je pisma v vse kraljeve province, v vsako provinco glede na njeno pisavo in vsakemu ljudstvu glede na njihov jezik, da bi vsak mož vladal v svoji lastni hiši in da bi bilo to razglašeno glede na jezik vsakega ljudstva.
