Aposolo 9
1 Ana knafinke Soli'a ana zanke huno Ramofo amage' nentaza disaipol nagara zamahe frinaku tusi asi nevazigeno, rimpa henezmanteno, ugagota pristi nete vuno,
Savel pa, kteri je še dihtel pretenje in smrt zoper učence Gospodove, pristopi k vélikemu duhovnu,
2 ome antahigegeno mago'a avona kremigeno erino Damaskasi vuno atruma nehu'za mono nehaza nontamimpi (sinagogs) marerino huama huno, agrama veo, aro Kraisti amage' nentaza vahe'ma zamagesuno'a, kina rezmanteno eteno zamareno Jerusalemi vugahie huno kre'ne.
In izprosi od njega pisem v Damask do shajališč, da če najde koga od tega pota, bodi si možé ali žene, da jih zvezane pripelje v Jeruzalem.
3 Agrama vuno Damaskasi urava'o nehigeno'a, ame huno monafinkati hanavenentake tavi'mo agrite remsa huntegeno,
A ko je bil na poti, zgodí se, da se je bližal Damasku: in nagloma ga obsije svetloba z neba.
4 traka huno mopafima nemseno'a, agrama mago kezankema antahi'nea kemo'a anage hu'ne, Sol! Sol! Na'a higenka Nagrira kna nenamine?
In padši na zemljo, zasliši glas, da mu pravi: Savel, Savel, kaj me preganjaš?
5 Higeno kenona'a, Ramoka, Kagra izage? huno higeno, Agra huno, Nagra Jisasine, kagrama knama nenamina Nere.
Pa reče: Kdo si, Gospod? A Gospod reče: Jaz sem Jezus, kterega ti preganjaš; težko ti je proti ostnu brcati.
6 Hu'neanagi otinka ana kumapi ufrenka vuge'za, kagrama nankna'zama hanana zamofo kea kasamigahaze.
In trepetaje in strmeč, reče: Gospod! Kaj hočeš, da naj storím? In Gospod mu reče: Vstani in vnidi v mesto, in tam ti se bo povedalo, kaj ti je treba storiti.
7 Soli enema nevaza vene'nemo'za kea osu'za oti'za mani'ne'za, kema hia agerura antahi'nazanagi, mago vahera onke'naze.
Možjé pa, kteri so ž njim šli, ustavili so se, in strmeli so, ko so glas sicer slišali, pa nikogar niso videli.
8 Soli'a mopafinti otigeno, avumo'a hari hu'neanagi, mago'zana onke'ne. Magoka vu'naza vahe'mo'za azante avazu hu'za Damaskasia avare'za ufre'naze.
In vstal je Savel od tâl; in z odprtimi očmí svojimi ni nikogar videl. Tedaj ga primejo za roko in pripeljejo v Damask.
9 Taregi magoki zagene haninena, avua onkeno ne'zane, ti'nena oneno amane mani'ne.
In tri dní ni videl, in ni jedel ne pil.
10 Magora Jisasi amage'nentea nera, Ananaiasi'e nehaza ne'mo Damaskasi kumatera mani'neno, ava'na keankna huno negegeno, Ramo'a anage huno asami'ne, Ananaisi'o! Higeno ke nona hunteno, ama mani'noe Ramoka.
Bil je pa neki učenec v Damasku po imenu Ananija; in reče mu Gospod v prikazni: Ananija! On pa reče: Glej me, Gospod!
11 Anante Ramo'a asamino, Otinka fatgoe nehaza kuma kampi vunka, Judasi nonte vunka, Tasasiti nera, Soli'e nehaza neku ome zamantahigo, na'ankure menina manino nunamu huvava nehie.
A Gospod njemu: Vstani in pojdi v ulico, ktera se imenuje Ravna, in vprašaj v hiši Judovej po imenu Savla, Taršana. Kajti glej, moli,
12 Ana nehigeno Soli'ma ava'nagna'zama kefina, Ananaisi'ema nehaza ne'mo efrea zamo avuma kesigura azanteno nunamu hunentegeno, ana avanagnazampina ke'ne.
In videl je v prikazni moža po imenu Ananija, da je vstopil in položil na-nj roko, da spregleda.
13 Hianagi Ananaisi'a ke'nona'a huno, Ra Anumzamoka nagra rama'a vahepinti, nama'a vahe krerafama Kagrite'ma zamentintima nehaza vahe'ma Jerusalemi kumapima mani'naza vahetamima zamahe'neana, ana ne'mofo agenkea nagra antahi'noe.
Ananija pa odgovorí: Gospod! slišal sem od mnogih za tega moža, koliko hudega je storil svetim tvojim v Jeruzalemu.
14 Nehuno ama kumapi eno, Kagri kagima nehe'za mono hugante'naza vahe'ma ugagota kva (hai pristi) vahe'mo'za hugnare hunte'naze.
In tu ima oblast od vélikih duhovnov vezati vse, kteri kličejo ime tvoje.
15 Hianagi Ramo'a anage huno Ananaiasina asami'ne, Vuo, na'ankure agrira ko huhampri ante'noankino, Nagri eri'za ne' manigahie. Hagi Nagri nagi nagenkea erino megi'a vahete'ene, kini vahete'ene, Israeli vahetera vugahie.
Pa mu Gospod reče: Pojdi; kajti posoda izvoljena mi je on, da ponese ime moje pred pogane in kralje, in sinove Izraelove.
16 Na'ankure nama'a kna'zama Nagri nagire'ma erisia zana, Nagra averi hugahue.
Jaz namreč mu bom pokazal, koliko mu je treba za ime moje pretrpeti.
17 Huno higeno, Ananaisi'a otino mani'nea nonte vuno, avufgare'ma azama omenteno nunamuma hunteteno anage huno asami'ne, nenafu Soliga, kantegama neankeno Ramo Jisasi'ma kagrite efore'ma hu'nemo, kagrama etenka kavu negenka, Ruotge Avamura eri avitesane huno hunantege'na nagra e'noe.
In Ananija odide, in vnide v hišo, in položivši na-nj roke, reče: Savel brat! Gospod me je poslal, Jezus, kteri ti se je prikazal na poti, po kterej si šel, da spregledaš in se napolniš Duha svetega.
18 Anagema nehigeno'a, ame huno avuragafinti iriknazamo kanoperamigeno, avua eteno negeno otino mono ti fre'ne.
In precej so odpadle od očî njegovih kakor luskinje, in spregledal je precej, in vstavši, krstil se je;
19 Hagi anante ne'za neno hanavema e'nerino'a, Jisasima amage'nentaza disaipol naga'ene Damaskas' mago'a kna mani'ne.
In vzemši jedí, okrepčal se je. Bil je pa Savel z učenci, kteri so bili v Damasku, nekaj dnî,
20 Ame huno, ana zupage Jisasi agigenkea osi mono nompi marerino, ama Nera Anumzamofo Mofavre huno huama huno zamasmi'ne.
In precej je po shajališčih oznanjeval Jezusa, da je on sin Božji.
21 Hige'za maka antahiza vahe'mo'za tusiza hu'za antri nehu'za, anage hu'naze, ama'na nera Jerusalema mani'neno, Jisasi agire'ma zamazeri havizama nehia nero? Menina eno Jisasi agima huama nehaza vahera kina huzamanteno zamareno ugota ra mono (hetprisi) kva vahete vunaku ne-eo? Hu'naze.
In zavzemali so se vsi, kteri so poslušali, in govorili so: Ni li ta tisti, ki je pregnal v Jeruzalemu te, kteri so klicali to ime, in je za to sem prišel, da jih povezane popelje vélikim duhovnom?
22 Hianagi Soli'a, antahintahi'afina hageno nevuno Jisasi'ema nehaza nera tazahu ne' Kraisi'e huno eri ama huno tusiza huno hanavetino nehigeno, ana kema Damaskasima mani'naza Jiu vahe'mo'za, nentahi'za inankna huta nanekea huntesune ha hu'za kea osu'naze.
Savel pa je če dalje močneji prihajal, in osramotoval je Jude, kteri so prebivali v Damasku, dokazujoč, da je ta Kristus.
23 Mago'a knama evutege'za, Jiu vahe'mo'za komoru hu'za Solina ahenaku hu'naze.
Ko je pa minolo dosti dní, posvetujejo se Judje, da bi ga umorili.
24 Hu'nazanagi ana komoru hu'naza kemo'a Soli agesafi efre'ne. Zagene haninena ahe fri'snagu zamurga ra vihu kafante ke ankerete'za mani'naze.
Ali Savel zvé njih zalezovanje. In stražili so pri vratih noč in dan, da bi ga umorili.
25 Hu'nazanagi, Polima amage'nentaza disaipol naga'mo'za kerage'afi avare'za eka eka kupi antete'za, kumamofo vihu keginamofo megi'a kankamumpi nofi rentete'za mago kaziga avazu nehu'za atrageno urami'ne.
Ali učenci ga vzemó po noči, in spusté po zidu, po vrvi v koši.
26 Jerusalemi ema nehanatino'a, Jisasi amage nentaza disaipol nagapi hagerafigahue huno hianagi, agrikura tusi kore nehu'za agra Jisasi amage' nentea nere hu'za maka'mo'za antahi'za zamifina ontahi'naze.
Ko je pa prišel Savel v Jeruzalem, izkusil se je pridružiti učencem; ali vsi so se ga bali, ker niso verjeli, da je učenec.
27 Hianagi Banabasi'a, Solina avreno aposol nagate viazamo, Jisasi'ma kampi kegeno keaga humi'neazane, Damaskasi mani'neno hanavetino'ma Jisasi agifima keaga hu'nea zanku enena hu'ama huno aposol vahera zamasmi'ne.
Barnaba ga pa vzeme in pripelje k aposteljnom, in razloží jim, kako je bil na poti videl Gospoda, in da je ž njim govoril, in kako je v Damasku srčno oznanjeval ime Jezusovo.
28 Ana huteno Soli'a zamagrane mani'neno, Jerusalemia fru huno vuno eno huno, Jisasi agigura korera osuno hanavetino keaga huama hu'ne.
In prebival je ž njimi v Jeruzalemu; in srčno je oznanjeval ime Gospoda Jezusa.
29 Agra keaga nehuno, Griki kema nehaza Jiu vahe'enena, keha hu'nazanagi, zamagra ahe frisnaza kanku hakare'naze.
In govoril je in se prepiral z Grki; a oni so gledali, da bi ga umorili.
30 Hige'za mono afuhe'za anankema nentahi'za, avare'za Sisaria urami'za ometrageno Tasisi vu'ne.
Zvedevši pa to bratje, odpeljejo ga dol v Cezarejo, in pošljejo ga v Tars.
31 Anante Judia kazigane Galili kazigane Sameriama nemaniza mono vahe'mo'za, hagera hu'za nevu'za zamarimpa fru hu'za nemani'za, Anumzamofonku kore hunentageno, Ruotge Avamu'mo zamazeri hanavenetige'za, rama'a mono vahe fore hu'naze.
In cerkve po vsej Judeji in Galileji in Samariji so imele mir, in utrjevale so se, in hodile so v strahu Gospodovem, in umnoževale so se s tolažbo Duha svetega.
32 Pita'a mago'a kumate kagino vano vano huteno, agra Lida kumate mani'naza (saints) mono nagatega erami'ne.
Zgodí se pa, da Peter, ko je obiskoval vse, pride tudi k svetim, kteri so prebivali v Lidi.
33 Anampina mago nera Ainiasi'e nehaza ne' 8'a zagegafumofo agu'afi avufa fri kri erino sipa'a atreno novia ne' keno erifore huteno,
In tu najde nekega človeka Eneja po imenu, kteri je uže osem let ležal na odru, in je bil mrtvouden.
34 Pita'a anage huno asami'ne, Ainiasiga, Jisas Kraisi'a krika'a kazeri so'e huganteanki, otinka tafeka'a atrenka vuo, higeno anante ame huno oti'ne.
In reče mu Peter: Eneja! Jezus Kristus te uzdravlja; vstani in postelji si sam. In precej je vstal.
35 Ana hige'za ana mika Lidane, Saroni kumate ene mani'namo'za agri nege'za, Ra Anumzamofonte zamagu'a rukarehe hu'naze.
In videli so ga vsi, kteri so prebivali v Lidi in Saronu, in izpreobrnili so se h Gospodu.
36 Jopa kumatera Jisasi amage nentea a'mofo agi'a Tabita'e. Ana a'mofo agima (Griki kefi eri rukarehe'ma hazana Dokasi'e hu'naze. Ama ana agimofo agafa'a, dia afure hu'ne) agripina knare eri'zamo avite'negeno atupa'ma nehu'za zamasunku zampima nemaniza nagara miko zupa zamaza hu'ne.
A v Jopi je bila neka učenka po imenu Tabita (ktera se, če raztolmačiš, imenuje Srna); ta je bila polna dobrih del in miloščin, ktere je dajala.
37 Ananknafina kri erino fri'geno, avufama tinu sesema huntete'za eri'za vazazamo'za, anaga nomofo hunaragintepinka ome ante'naze.
Zgodilo pa se je v te dni, da je zbolela in umrla; in omivši jo, položili so jo v vrhnjo izbo.
38 Jopa kumamo'a Lida kuma tva'onte me'ne, Pita'a anantega Lida kumate mani'ne hianke nentahiza, Jisasi amage nentaza disaipol naga'mo'za tare ne'tre huznantageke, vuke hampo'nage huke, Tagrikura zazatera tavega ontenka muse hugantonanki (plis) ko eno huke ome asami'na'e.
Ker je pa Lida blizu Jope, in so učenci slišali, da je Peter v njej, pošljejo dva moža k njemu, proseč, naj ne odlaša priti do njih.
39 Anankema asamikeno nentahino'a, Pita'a otino zanagrane vu'ne. Uma hanatige'za, avare'za anaga agofetu nomofo hunaragintepinka vu'naze. Miko kento a'nemo'za agrane oti'ne'za, zavira nete'za Dokasi'ma zamagranema ofri mani'neno tro hu'nea zanra kukenarami'ne, ruga'a kukenane averi'naze.
Vstavši pa Peter, odide ž njima; in ko pride, odpeljejo ga v vrhnjo izbo, in obstopijo ga vse vdove, jokajoč in pokazujoč suknje in oblačila, ktera jim je delala Srna, dokler je bila ž njimi.
40 Hianagi Pita'a ana mika vahera megi'a hunezmanteno, rena reno nunamu hu'ne. Huteno fri vahe kerafarega rukarehe huno, Tabitaga otio! Higeno avua hari huno, Pitana negeno oti'ne.
Izgnavši pa vse ven Peter, poklekne in moli; in obrnivši se k truplu, reče: Tabita, vstani! In ona odpre očí svoje; in ko ugleda Petra, sede.
41 Nehuno Pita'a aza antegantuteno azeri oti'ne. Anama nehuno zamentintima nehaza naga'ene, kento a'ne nagara kehuno asimu erie huno avazu huno eme zami'ne.
In podavši jej roko, vzdigne jo; in poklicavši svete in vdove, pokaže jo živo.
42 Anama hia nanekemo'a Jopa kokampina zamukino vuno eno higeno, rama'a vahe krerfamo'za Ra Anumzamofonte zamentinti hu'naze.
In razglasí se po vsej Jopi, in veliko jih je verovalo v Gospoda.
43 Pita'a mago'a zaza kna, afutamimofo akruteti hanave'zantami tro nehia ne' Saimoni'ene Jopa mani'ne.
Zgodí pa se, da je dosti dnî prebil v Jopi pri nekem Simonu strojarji.
