2 Kva 19
1 Hagi Hezekaia'ma ana nanekema nentahino'a ame huno kukena'a tagato tagatu huno asunku kukena nehuno, Ra Anumzamofo mono nompi umareri'ne.
Pripetilo se je, ko je kralj Ezekíja to slišal, da je pretrgal svoja oblačila, se pokril z vrečevino in odšel v Gospodovo hišo.
2 Hagi kini ne'mofo nonte kva nehia ne' Eliakiminki, avontafe'ma kreno eri fatgoma nehia ne' Sebnanki, mago'a ugagota hu'naza pristi vaheki huno Hezekai'a huzmantege'za zamasunku kukena hute'za kasnampa ne' Amosi nemofo Aisaia mani'nerega vu'naze.
Poslal je Eljakíma, ki je bil nad družino, pisarja Šebná in starešine izmed duhovnikov, pokrite z vrečevino, k preroku Izaiju, Amócovemu sinu.
3 Hagi Aisaia'ma mani'nere vute'za Hezekaia'ma hu'nea nanekea amanage hu'za ome asami'naze, Asiria vahe'mo'za tazeri haviza hu naneke hazageno tagrira tusi tagaze higeta tusi'a knafi mani'none. Ana hunkeno mago a'mo mofavre ante kna'amo erava'o hu'neanagi, hankave'a omnegeno mofavrea ame huno'ma onteaza huno, tagrira hankavetia omne'ne.
Rekli so mu: »Tako govori Ezekíja: ›Ta dan je dan nevšečnosti, grajanja in bogokletja, kajti otroci so prišli do rojstva, pa ni moči, da se rodijo.
4 Hagi Asiria kini ne'mofo sondia vahete kva ne'ma huntegeno eno Ra Anumzana kasefa huno mani'nea Anumzamofoma huhavizama hunteankea, hago antahinegahianki nunamuna hunka Ra Anumzana kagri Anumzamofona mago'azana huntegahifi antahigo. Ana nehunka tagrama ofri'ma mani'nona naga'amotagura Ra Anumzamofontega nunamuna hunka antahigo.
Morda bo Gospod, tvoj Bog, slišal vse besede Rabšakéja, ki ga je njegov gospodar, asirski kralj, poslal, da graja živega Boga in bo grajal besede, ki jih je slišal Gospod, tvoj Bog. Zatorej dvigni svojo molitev za preostanek, ki je ostal.‹«
5 Hagi kini ne' Hezekaia eri'za vahe'mo'zama Aisaiante'ma azageno'a,
Tako so služabniki kralja Ezekíja prišli k Izaiju.
6 Aisaia'a amanage huno zamasami'ne, Ra Anumzamo'a amanage hianki vuta kini ne' Hesekaiana ome asmiho, Asiria kini ne'mofo eri'za vahe'mo'zama Nagri'ma huhavizama hunantaza kea kagra nentahinka korora osuo.
Izaija jim je rekel: »Tako boste rekli svojemu gospodarju: ›Tako govori Gospod: ›Ne boj se besed, ki si jih slišal, s katerimi so služabniki asirskega kralja proti meni izrekali bogokletje.
7 Hagi antahio! Nagra mago avamu Asiria kini nera antente'na antahintahi'a azeri savri ha'nena, kantegati mago'a naneke nentahino, mopa'arega ete rukrahe huno vanige'za bainati kazinteti ahe frigahaze.
Glej, nadenj bom poslal sunek [duha] in slišal bo govorico in se vrne v svojo lastno deželo. Povzročil mu bom, da v svoji lastni deželi pade pod mečem.‹«
8 Hagi anante Asiria sondia vahete kva ne' Rabsakima antahiama, Asiria kini ne' Senakeripima Lakisi kuma'ma atreno vuno Libna kumate vahe'ma ha'ma ome hunezmantea nanekema nentahino'a, agra Jerusalemi rankumara atreno vuno Asiria kini nera anantega ome ke'ne.
Tako se je Rabšaké vrnil in našel asirskega kralja, vojskujočega se zoper Libno, kajti slišal je, da je ta odšel iz Lahíša.
9 Hagi Asiria kini ne' Senakeripi'ma ha'ma nehuno antahiana, Kusiti ne' Isipi kini ne'ma Tirhaka'ma hahuganteku ne'e hu'za eme asami'naze. E'ina higeno Asiria kini ne'mo'a Hezekaiantega amanage huno kea atrente'ne.
Ko je slišal o etiopskem kralju Tirháku govoriti: »Glej, prišel je ven, da se bojuje zoper tebe, « je ponovno poslal poslance k Ezekíju, rekoč:
10 Amanage hutma Juda kini ne' Hezekaiana ome asmiho, kagrama kamentintima nehana Anumzamo'ma kasamino, kza hanugeno Asiria kini ne'mo'a hara huganteno Jerusalemi kumara e'origahie huno'ma regavatgama hiankegura ontahio.
»Tako boste govorili Judovemu kralju Ezekíju, rekoč: ›Naj te tvoj Bog, v katerega zaupaš, ne zavaja, rekoč: ›Jeruzalem ne bo izročen v roko asirskega kralja.‹
11 Hagi tagra Asiria kinimotama ha'ma huzmantona kuma'ma zamazeri havizantfama nehunana kagra ko antahi'nane. Kagrama antahisanana nagri kumara anara osugahie hunka nentahino?
Glej, slišal si kaj so asirski kralji storili vsem deželam z njihovim popolnim uničenjem. In ti boš rešen?
12 Hagi korapara nagri nafahe'za, Gosani rankuma'ma, Harani rankuma'ma, Rezefi rankumapima nemaniza vahe'ene, Ideni vahe'ma Tel-Asa rankumate'ma nemaniza vahe'enema ha'ma huzmante'nazana anumza zamimo'a zamaza osu'ne.
Mar so bogovi narodov rešili tiste, ki so jih moji očetje uničili; kakor Gozána, Harána, Recefa in otroke Edena, ki so bili v Telasárju?
13 Hagi Hamati rankumate kinima, Arpa kumate kinima, Sefarvaimi kumate kinima, Hena kumate kinima, Iva rankumate kininena menina iga mani'naze? Ana maka hago zamahe vagaronke'za fri'naze.
Kje je kralj Hamáta, kralj Arpáda in kralj mesta Sefarvájima, Hene in Avája?«
14 Hagi anante Asiria kini ne' Senakeripi'ma huzmantege'za e'naza vahe'mokizmi zamazampinti, Hezekaia'a ana avona erino hampriteno, ana avona erino Ra Anumzamofo mono nompi marerino, Ra Anumzamofo avure ana avona eritareno ante'ne.
In Ezekíja je prejel pismo iz roke poslancev ter ga prebral. Ezekíja je odšel gor v Gospodovo hišo in ga razgrnil pred Gospodom.
15 Ana huteno Hezekaia'a amanage huno Ra Anumzamofontega nunamuna hu'ne, Ra Anumzana Israeli vahe'mota Anumzamoka, Kagri tra'mo'a zamagekona retare'naza ankerontami amu'nompi me'ne. Kagrake ama mopafi maka vahe'mokizmi Ra Anumzana mani'nane. Kagrake monane mopanena tro hu'nane.
Ezekíja je molil pred Gospodom in rekel: »Oh Gospod, Izraelov Bog, ki prebivaš med kerubi, ti si Bog, celó samo ti vsem zemeljskim kraljestvom. Ti si naredil nebo in zemljo.
16 Hagi Ra Anumzamoka kagesa antenka nunamuni'a nentahinka, Ra Anumzamoka kavua antenka negenka, Asiria kini ne' Senakeripi'ma kasefa hunka mani'nana Ra Anumzamoka kagima huhavizama hiana antahi'nane.
Gospod, nagni svoje uho in prisluhni, odpri, Gospod, svoje oči. Poglej in poslušaj besede Senaheriba, ki ga je poslal, da graja živega Boga.
17 Hagi tamage, Ra Anumzamoka Asiria kini vahe'mo'za rama'a vahe'ma zamahe nefri'zama, kuma'zamima eri havizama hu'nazana tagra antahi'none.
Resnično Gospod, sirski kralji so uničili narode in njihove dežele,
18 Hagi ana nehu'za, anama zamazeri havizama haza vahe'mokizmi anumzazamia tevefi hanavazi'za kre'naze. Na'ankure zamagra kaza osu havi anumza zafareti'ene, havereti tro huntene'za mono hunentaza zantami Asiria vahe'mo'za anara hu'naze.
njihove bogove so vrgli v ogenj, kajti le-ti niso bili bogovi, temveč delo človeških rok, les in kamen. Zato so jih uničili.
19 Hianagi kagra menina tagri Ra Anumza mani'nanku hunka Asiria kini ne'mofo azampintira tagu'vazinka taza hananke'za, ama mopafima maka kaziga mani'naza ke'za antahi'za hanazana, Ra Anumzana kagrake tamage Anumza mani'nane hu'za hugahaze.
Zdaj torej, oh Gospod, naš Bog, rotim te, reši nas iz njegove roke, da bodo vsa kraljestva zemlje lahko vedela, da si ti Gospod Bog, celó samo ti.«
20 Hagi anante Amosi nemofo Aisaia'a amanage huno Hezekaina kea atrente'ne, Ra Anumzana Israeli vahe'mota Anumzamo'a amanage huno hie, kagrama Asiria kini ne' Senakeripinku'ma hana nunamuna hago nagra antahi'noe.
Potem je Amócov sin Izaija, poslal k Ezekíju, rekoč: »Tako govori Gospod, Izraelov Bog: › To, kar si molil k meni zoper asirskega kralja Senaheriba, sem slišal.
21 Hagi Ra Anumzamo'a Asiria kini ne' Senakeripinkura amanage huno huhaviza hunte'ne. Jerusalemi kumamo'a mago vene omase'nea mofakna hu'neankino, koroma nefresankeno'a kamage nevuno kagiza nereno, zokago ke huneganteno, agena rugahie.
To je beseda, ki jo je glede njega govoril Gospod: ›Devica, sionska hči me je prezirala in se smejala do norčevanja, jeruzalemska hči je s svojo glavo zmajevala nad teboj.
22 Hagi kagra Senakeripigama huhavizama nehunka, zokago kema nehunka, kagima erisgama nehunka, kavufgama atare'nanana, izante anara hu'noe hunka kagesa antahi'nane? E'ina'ma hu'nanana Nagra Ra Anumzana Israeli vahe'mokizmi ruotage hu'noa Anumzamo'nare anara hu'nane.
Koga si grajal in zoper mene izrekal bogokletje? In zoper koga si povišal svoj glas in svoje oči povzdignil na visoko? Celó zoper Svetega Izraelovega.
23 Hagi kagra kato vaheka'amokizmi zamagite nanekea antanke'za Ra Anumzamo'na nagia huhaviza hu'naze. Ana higenka kagra amanage hunka kagia erisga hu'nane. Nagra karisiramini'a eri'na Lebanoni kaziga mareri agatere'nea agona morusapi vano nehue hu'nane. Ana nehu'na Lebanonia tusi'a zafa ta'nopa me'nefi ufre'na, vahe vano nosazama'afinti, zaza'ma hu'nea sida zafaramine, knarenare'ma hu'nea saipresi zafaramina antagi'na e'noe hu'nane.
S svojimi poslanci si grajal Gospoda in rekel: ›Z množico svojih bojnih voz sem prišel gor na višine gora, k pobočjem Libanona in posekal bom njegova visoka cedrova drevesa in njegov izbran cipresov les in vstopil bom v taborišča njegovih meja in v gozd njegovega Karmela.
24 Anage nehunka amanage hu'nane, Nagra Isipi mopafina nagiareti ana maka tintamina reho'mu nehu'na, ru vahe'mokizmi mopafina nagrani'a tinkeria kafi'na tina ne'noe hunka hu'nane.
Kopál sem, pil tuje vode in s podplatom svojega stopala sem posušil vse reke obleganih krajev.‹
25 Hagi Senakeripiga kagra ontahi'nane, korapa ana zana forera osu'nege'na, Nagra ru knafi huvame hunte'noa zamofo menina eriama nehu'na hankavea negamugenka, kagra hankave nentake have keginama hugagi'naza ranra kumatmina, hara huzmagaterankeno, have kegina zamimo'a fragu vaziramino mopafina hihi huno mareri'ne.
Mar nisi slišal dolgo nazaj kako sem to storil in od starodavnih časov, da sem to oblikoval? Ali sem sedaj privedel, da se zgodi, da bi ti opustošil utrjena mesta v kupe razvalin?
26 Hagi ana kumatmimpi vahe'mokizmi hankavea omnege'za, antahintahi hakare nehazageno tusi zamagaze hu'ne. Anama hazazamo'a mopafi tra'zamo kasefa kasefa huno marenerigeno, trazamo nomoteti hageno marenerigeno zagemo'ma rentegeno hagegema hiaza hu'naze.
Zato so bili njihovi prebivalci majhne moči. Bili so zaprepadeni in zbegani. Bili so kakor trava polja in kakor zeleno zelišče, kakor trava na hišnih strehah in kakor ožgano žito preden zraste.
27 Hianagi kagra menina inante mani'nano, inantegati ano, inantega vano nehunka, menima krimpama ahenantanana ko antahi'na ke'na hu'noe.
Toda poznam tvoje prebivališče, tvoj izhod, tvoj prihod in tvoje besnenje zoper mene.
28 Hagi kagrama kavufga erisga nehunka, krimpa ahenantana zamo'a Nagrite ege'na antahi'noe. E'ina hu'negu menina Nagra hosimofo agipima renentaza ani atupa eri'na kagipi antete'na, kazeri rukrahe ha'nena e'nana kantega ete vugahane.
Ker je tvoje besnenje zoper mene in je tvoj hrup prišel gor v moja ušesa, zato bom zataknil kavelj v tvoj nos in svojo brzdo med tvoje ustnice in obrnil te bom nazaj po poti, po kateri si prišel.
29 Hagi Aisaia'ma Sinakeripinku'ma asamia kemo'ma tamage huno efore hanigenoma kesigura, Hezekaiana amanahu avame ke asmi'ne, meni kafufina hozafima agraragisama hagesia ne'za hamareta nenetma, anante kafufina anampinti'ma rutri hanifinti'ma hageno mrerino raga rentesia ne'za hamareta negahaze. Hianagi nampa 3 kafufina tamagra'a ne'zana krita nenetma, tamagra'a waini hoza antetma raga'a tagitma negahaze.
To ti bo znamenje: ›To leto boste jedli takšne stvari, ki same zrasejo, v drugem letu pa to, kar zraste iz istega. V tretjem letu pa sejte, žanjite, zasajajte vinograde in jejte njegove sadove.
30 Ana nehanageno Juda nagapima ha' vahe'mo'zama ozmahage'za osi'ama mani'naza naga'mo'za ete zamagra hozafi avimzamo rafu'na atregeno mopafi uneramigeno, hageno raga renteankna hugahaze.
Preostanek, ki je pobegnil iz Judove hiše, se bo še enkrat ukoreninil navzdol in prinašal sad navzgor.
31 Hagi Ra Anumzana hankavenentake Anumzamo Jerusalemi kumapine, Zaioni agonafima osi'a naga'ma mani'naza nagara, ofri mani'ne'za hagegahaze. Ana nehanageno Ra Anumzamo'a hankave agu'agesa antahi'neankino, anazana huzmantegahie.
Kajti iz Jeruzalema bo izšel preostanek in z gore Sion tisti, ki pobegnejo. Gorečnost Gospoda nad bojevniki bo to storila.‹
32 E'ina hu'negu Ra Anumzamo'a Asiria kini nekura amanage hu'ne, agra Jerusalemi kumapina enofreno, kevea magore huno ahetresigeno omegahie. Hanko'a erino erava'ona nosuno, kuma keginamofo tvaontera marerino ha'ma hu'zana mopa eritru huno trora osugahie.
Zato tako govori Gospod glede asirskega kralja: ›Ne bo prišel v to mesto, niti tja ne bo izstrelil puščice, niti ne bo predenj prišel s ščitom, niti ne bo zoper njega nasul okopov.
33 Hagi Nagra Ra Anumzamo'na huama huankino, Jerusalemi rankumapina eofretfa nehuno, agrama e'nea kantega ete rukrahe huno vugahie.
Po poti, po kateri je prišel, po isti se bo vrnil in ne bo prišel v to mesto, ‹ govori Gospod.
34 Hagi Nagrama e'inama hanuana Nagri'ma ra nagima namisagu anara nehu'na, eri'za vaheni'a Devitima huvempama hunte'noa kegu ene anara hugahue.
›Kajti branil bom to mesto, da ga rešim zaradi sebe in zaradi svojega služabnika Davida.‹«
35 Hagi ana kenagera Ra Anumzamofo ankeromo Asiria sondia vahe'ma seli noma eme ki'za mani'nafi vuno, sondia vahe'zaga 185 tauseni'a zamahe fri'ne. Anama hutege'za nanterama oti'zama kazana ana kumapina maka fri'naza vahe zamavufagamoke'za avite'nege'za ke'naze.
Tisto noč se je pripetilo, da je Gospodov angel odšel ven in v taboru Asircev udaril sto petinosemdeset tisoč [mož]. Ko so zgodaj zjutraj vstali, glej, vsi so bili mrtva trupla.
36 Anama higeno'a Asiria kini ne' Senakeripi'a seli nonkuma'ma eme ante'zama mani'naza kumara atreno Ninive rankumate vuno umani'ne.
Tako je asirski kralj Senaherib odpotoval, odšel, se vrnil in prebival v Ninivah.
37 Hagi mago zupa Senakeripi'a Nisroku havi anumzama'amofo mono nompi mono hunentegeno, tare ne'mofavre'a Adramelekike Sareserikea eke bainati kazinteti eme ahe friteke, freke Ararati moparega umanikeno, nemofo Esarhadoni'a nefa nona erino kinia mani'ne.
Pripetilo se je, ko je oboževal v hiši svojega boga Nisróha, da sta ga njegova sinova Adraméleh in Sarécer udarila z mečem in pobegnila v deželo Armenijo. Namesto njega je zakraljeval njegov sin Asarhadón.
