< 2 Kva 16 >

1 Hanki Remalia nemofo Peka'ma 17ni'a kafuma Israeli vahe kinima nemani'geno'a, Jotamu nemofo Ahasi'a Juda vahe kinia agafa huno mani'ne.
E higa mar apar gabiriyo mar loch Peka wuod Remalia, Ahaz wuod Jotham ruodh Juda nobedo ruoth.
2 Ahasi'a 20'a kafu nehuno kinia fore huteno, Jerusalemi rankumapi mani'neno Juda vahera 16ni'a kafufi kegava hu'ne. Hagi Ra Anumzana agri Anumzamofo avufina havi avu'avaza nehuno, negeho Deviti'ma hu'nea avu'ava zana osu'ne.
Ahaz ne ja-higni piero ariyo kane obedo ruoth kendo nobedo e loch kodak Jerusalem kuom higni apar gauchiel. To timbene ne ok longʼo e nyim wangʼ Jehova Nyasaye kaka timbe Daudi kwar mare ne chalo.
3 Agra Israeli kinimoza'ma hu'naza havi avu'avaza zamavaririno nehuno, ko'ma ana mopafima mani'naza vahe'ma, Israeli negazageno Ra Anumzamo'ma zamahe natitre'nea vahe'mokizmi kasrino havizantfa hu'nea zamavu'zmavaza nehuno, ne'mofonena aheno tevefi kresramna vu'ne.
Noluwo timbe ruodhi mag Israel kendo nochiwo wuode mondo otimgo liswa kaka misango miwangʼo pep koluwo timbe mamono mag ogendini mane Jehova Nyasaye oriembo e nyim jo-Israel.
4 Ana nehuno agra mono'ma nehaza kumatmimpine, agonaregane ranra zafaramimofo agafine vuno, Kresramana vu ofa nehuno mnanentake paurana tevefi kre mna vu'ne.
Notimo misengini kendo owangʼo ubani mangʼwe ngʼar e kuonde motingʼore malo mag lemo, ewi gode matindo kendo e bwo yiende motimo otiep.
5 Hagi Ahasi'ma Juda kinima mani'negekea, Siria kini ne' Rezini'ene Israeli kini ne' Remalia nemofo Peka'enena Ahasina ha' eme hunenteke Jerusalemi kumara eme avazagi kagi'na'anagi azeri agateore'na'e.
Eka Rezin ruodh Aram kod Peka wuod Remalia ruodh Israel nowuok dhi gore gi Jerusalem mi omako Ahaz, to ne ok ginyal loye.
6 Hagi ana knafina Siria kini ne' Resini'a Juda vahera Elati rankumapintira hahuzamagatereno ete ana kumara agrarega erinenteno, zamavare atrege'za vu'naze. Anama hige'za Idomu vahe'mo'za ana kumapina ufre'za umani'ne'za meni'nena mani'naze.
E kindeno Rezin ruodh Aram ne odwogo Elath e lwet Aram koriembo jo-Juda. Bangʼe jo-Edom nodonjo Elath kendo gidak kuno nyaka chil kawuono.
7 Hagi Ahasi'a amanage huno Asiria kini ne' Tiglat-Pilesantega nanekea atrente'ne. Nagra kagri eri'za vahe mani'nena kagri kagorga manigahuanki, Siria kini ne'ene, Israeli kinimoke'ma eke ha'ma hunenanta'ana eme hara hunka naza huo.
Ahaz nooro joote mondo okone Tiglath-Pilesa ruodh Asuria kowacho niya, “An jatichni kendo anie e bwo lochni. Bi mondo iresa e lwet ruodh Aram kendo e lwet ruodh Israel mosemonja.”
8 Ahasi'ma anagema huteno'a, Ra Anumzamofo ra mono nompine, kinimofo nompima zagoma nentafima me'nea silvane goliraminena erino, Asiria kinirega museza atrente'ne.
Kendo Ahaz nokawo fedha kod dhahabu mane oyudi e hekalu mar Jehova Nyasaye kod kar keno mar od ruoth mine oorogi kaka mich ne ruodh Asuria.
9 Anama higeno'a Asiria kini ne' Tiglat-Pilesa'a Ahasi'ma hiankea antahinemino, sondia vahe'a zamavarege'za e'za Aramu vahe rankuma Damaskasi ha' eme hu'za ana kumara eri zamagrarega atre'naze. Anama huteno anante Asiria kini ne' Tiglat-Pilesa'a Siria kini ne' Resinina ahe nefrino, ana maka Damaskasima nemaniza vahera zamavareno Kiri rankumate ome kina huzmante'ne.
Ruodh Asuria noyie momonjo Damaski kendo okawe. Nodaro joma odak Damaski motero e twech Kir, Rezin to ne onego.
10 Anama hutegeno henka kini ne' Ahasi'a Damaskasi vuno Asiria kini ne' Tiglat-Pilesa ome kenaku vu'ne. Hagi Ahasi'ma Damaskasima mani'neno'a kresramna vu ita mago me'nea keteno, ana itamofo amema'a krenenteno, inankna huno anahukna itama tro'ma hania zamofo naneke'a ana maka krenteteno, atregeno pristi ne' Uria'ma Jerusalema mani'nerega vu'ne.
Eka ruoth Ahaz nodhi Damaski mondo orom gi Tiglath-Pilesa ruodh Asuria. Noneno kendo mar misango man Damaski mi ooro ni Uria jadolo goro kaka oger kendono, kondiko maler gik moko duto mogerego.
11 E'ina higeno pristi ne' Uria'a avompima kretregeno e'nea kante anteno Damaskasima me'nea kresramnavu itagna ita tro hu'ne. Hagi Ahasi'a Damaskasia atreno Jerusalemia viana ana ita pristi ne' Uria'a ko tro huvagarente'nego ome ke'ne.
Omiyo Uria jadolo nogero kendo mar misango kaluwore gi rieko duto mane ruoth Ahaz noorone koa Damaski mi notieko gere kapok ruoth Ahaz odwogo.
12 Hagi kini ne' Ahasi'a Damaskasiti eno, ana ita eme negeno erava'o huno, ana itare ofa hunaku mareri'ne.
Kane ruoth odwogo koa Damaski mi oneno kendo mar misangono, to ne odhi mochiwo misango e wiye.
13 Hagi Ahasi'a ana itarera tevefi kre fanane hu ofane, witi ofane, tima tagi tre ofanena nehuno, kora rutritri huno rimpa fru ofa kresramana vu itamofo agofetu hu'ne.
Ne ochiwo misango miwangʼo pep kod misango mar cham, kaachiel gi misango miolo piny kendo nokiro remo mar lalruok ewi kendo mar misango.
14 Ahasi'ma ofama huteno'a, ko'ma bronsiretima tro'ma hu'naza kresramna vu ita, Ra Anumzamofo mono none, kasefa'ma tro'ma hu'nea itamofo amu'nozanifima me'neana erino kasefa'ma tro'ma hu'nea itamofo noti kaziga erinte'ne.
To kendo mar misango mar mula mane ni e nyim Jehova Nyasaye nogolo e kind kendone manyien gi hekalu mar Jehova Nyasaye mokete yo nyandwat mar kendo manyien-no.
15 Hagi kini ne' Ahasi'a amanage huno pristi ne' Uriana asmi'ne, kasefa'ma trohu kresramna vu itarera, nanterana tevefi kre fanane hu ofa nehunka, kinaga witi ofa nehunka, kinimofo kre fanane hu ofa nehunka, witi ofa'anena nehunka, maka vahe'mokizmi tevefi kre fanane hu ofazamine witi ofazamine tima tagitre ofazaminena nehunka, ana maka tevefima kre fananehu ofama hanaza ofamofone ruga'a ofama hanaza ofamofo korana erinka itamofo agofetu runi'ni huo. Hianagi bronsireti'ma trohu ita, nagri su'za me'nenige'na ana itare nagra ofa nehu'na, nanknazama nagripima hania zamofona Ra Anumzamofona antahigegahue.
Eka ruoth Ahaz nogolo chik ne Uria jadolo niya, “E kendo manyien maduongʼni ema nyaka itimie misango miwangʼo pep mar okinyi, misango mar cham mar odhiambo, misango miwangʼo pep mar ruoth, kod misango mar cham mar ruoth kaachiel gi misango pep mar ji duto modak e pinyno, kod misangogi mag cham kod misango miolo piny. Kir remo mag misengini duto miwangʼo pep kod misengini mamoko ewi kendo mar misangono. To abiro tiyo gi kendo mar misango molos gi mula mondo angʼe gima kare monego atim.”
16 Hagi kini ne' Ahasi'ma asamia nanekea pristi ne' Uria'a amage anteno ana maka'zana tro hu'ne.
Kendo Uria jadolo notimo mana kaka ruoth Ahaz nochiko.
17 Hagi kini ne' Ahasi'a Ra Anumzamofo mono nompintira bronsireti'ma tro huntene'za erigantugmama nehaza tra'mofo asoparegati timafinte kavoa ome enerino, ana itare'ma me'nea osi zuomparamina eri'ne. Ana nehuno timafinte rankavoma, bronsireti'ma trohu bulimakaomo'ma vazisgama hunte'neana ana bulimakaona eritreno havereti tra'a trohuno ana timafinte rankavoa ana agofetu retrure'ne.
Ruoth Ahaz nogolo gik moko michungogo besen kogolo kuom mago minyalo gol kuondegi. Bende nogolo gima ne iluongo ni Nam kuom mula molos ka rwath mane osire, mokete kar kende e kidi.
18 Ana nehuno Ahasi'a Sabati zupama retaneraza seli nona ra mono no tvaontetira erinetreno, kinimofo nonteti'ma ra mono nomofo kumapima nevaza kahana renkanire'ne. E'ina maka'zama hu'neana, Asiria kini ne' Tiglat-Pilesa antahintahi avaririno anara hu'ne.
Bende nomuko agola mane otiyogo chiengʼ Sabato kod rangach ma oko mane odonjogo e hekalu mar Jehova Nyasaye, nikech winjruok marach e kindgi gi ruodh Asuria.
19 Hagi Ahasi'ma kinima mani'nea knafima fore hu'nea zamtamine, ana maka zama tro'ma hu'nea zantamimofo agenkea, Juda vahe kinimofo agigenkema krenentaza avontafepi krente'naze.
To kuom gik mamoko duto mane Ahaz otimo e ndalo lochne, donge ondikgi e kitap weche ruodhi Juda?
20 Hanki Ahasi'ma frige'za afahe'ima asenezmantazafi, Deviti rankumapi asente'naze. Anama hutazageno nemofo Hezekaia nefa nona erino kinia mani'ne.
Ahaz notho moyweyo gi kwerene kendo noyike kodgi e Dala Maduongʼ mar Daudi. Kendo Hezekia ma wuode nobedo ruoth kare.

< 2 Kva 16 >