2 Kva 14

1 Hanki Jehohasi nemofo Jehoasi'ma tare kafuma Israeli vahe kinima nemanigeno'a, Juda vahe kini ne' Joasi nemofo Amasi'a Juda vahe kinia efore huno mani'ne.

V drugem letu Jehoáša, Joaházovega sina, Izraelovega kralja, je zakraljeval Amacjá, sin Judovega kralja Joáša.

2 Amasia'a 25fua kafu nehuno kinia efore huno, Jerusalemia mani'neno 29ni'a kafufi kini eri'zana eri'ne. Hagi nerera agi'a Jehoadinikino Jerusalemiti a' mani'ne.

Petindvajset let je bil star, ko je začel kraljevati in v Jeruzalemu je kraljeval devetindvajset let. Ime njegove matere je bilo Joadána iz Jeruzalema.

3 Hanki Amasia'a Ra Anumzamofo avurera fatgo avu'avaza hu'ne. Hianagi negeho Devitima hu'nea knara osu'neanki, maka zama tro'ma hu'neana nefa Joasi'ma hu'nea avu'avaza amage anteno hu'ne.

Delal je to, kar je bilo pravilno v Gospodovih očeh, vendar ne tako kakor njegov oče David. Delal je glede na vse stvari, kakor jih je delal njegov oče Joáš.

4 Ana nehuno havi anumzama mono'ma hunentaza agona kumatamina eri havizana osu'nege'za, anantega vu'vava hu'za ofa ome Kresramana nevu'za, mnanentake zana tevefi kremna vu'naze.

Vendar visoki kraji niso bili odstranjeni. Ljudstvo je na visokih krajih še vedno žrtvovalo in zažigalo kadilo.

5 Hanki henka Amasia'ma kinima mani hankavema netino'a, nefama ahe fri'naza vahera, zamahe fri'ne.

Takoj, ko je bilo kraljestvo v njegovi roki potrjeno, se je pripetilo, da je umoril svoja služabnika, ki sta umorila kralja, njegovega očeta.

6 Hianagi anama zamahe fri'za vahe'mokizmi mofavre nagara zamahe ofri'naze. Na'ankure Ra Anumzamo'ma Mosese'ma asamigeno kasege avontafepima krente'neana, nefa'ma hu'nesia kumitera mofavre'a ahe ofrisigeno, mofavre'amo'ma hu'nesia kumitera nefana ahe ofrigahie. Hianagi magoke magokemo'ma agra'ama hu'nesia kumite zamahe fritere hugahaze hu'ne.

Toda otrok morilcev ni usmrtil, glede na to, kakor je pisano v knjigi Mojzesove postave, v kateri je Gospod zapovedal, rekoč: »Očetje ne bodo usmrčeni zaradi otrok niti ne bodo otroci usmrčeni zaradi očetov, temveč bo vsak človek usmrčen zaradi svojega lastnega greha.«

7 Hanki mago zupa Amasia'ene sondia naga'amo'za, hage nehaza agupofi Idomu sondia vahera 10tauseni'a hara huzmagatenere'za, Selae nehaza rankumara eri'naze. Ana hute'za ana rankuma'ma kasefa agima ami'nazana Joktelie hazage'za, meninena ana agi nehaze.

Izmed Edóma jih je v solni dolini usmrtil deset tisoč in v vojni zavzel Selo in njeno ime imenoval Jokteél do današnjega dne.

8 Mago'a kna evutegeno Amasia'a mago'a vahe huzmantege'za ke eri'za Jehu negeho Jehoahasi nemofo Israeli kini ne' Jehoasintega vu'naze. Ana vahe'mo'za Joasinte vu'za amanage hu'za ome asmi'naze, Kini ne' Amasia'a tamagri Israeli nagamotma ha' eme huramantegahue huno hu'ne.

Potem je Amacjá poslal poslance k Jehoášu, sinu Joaháza, sinu Jehúja, Izraelovega kralja, rekoč: »Pridite, drug drugemu poglejmo v obraz.«

9 Hianagi Israeli kini ne' Jehoasi'a amanage huno Juda kini ne' Amasia kerera kenona huno kea atrente'ne, Mago Lebanoniti ave've trazamo amanage huno kea atrentegeno mago Lebanoni me'nea sida zafarega vu'ne. Kagra mofaka'a atregeno nagri ne'mofavremo a' avreno hu'ne. Hanki ave've trazamo'ma anagema hutegeno'a, Lebanoniti mago afi zagamo eno, ana ave've trazana agiareti rentrako higeno haviza hu'ne.

Izraelov kralj Jehoáš je poslal k Judovemu kralju Amacjáju, rekoč: »Osat, ki je bil na Libanonu, je poslal k cedri, ki je bila na Libanonu, rekoč: ›Daj svojo hčer mojemu sinu za ženo, ‹ pa je tam mimo šla divja zver, ki je bila na Libanonu in pomendrala osat.

10 Anagema huteno'a Amasia kerera mago'ene amanage huno kea atrente'ne, Kagrama Idomu vahe'ma ha'ma huzmagatere'nana zanku musenkase hunka rankagia enerine. E'ina hu'negu nonka'afi mani'nenka ana musenkasea huo, kagrama ha'ma eme hurantesunka, kagra haviza nehananke'za, Juda vahe'mo'zanena haviza hugahaze.

Zares si udaril Edóma in tvoje srce te je povzdignilo. Uživaj v tem in ostani doma, kajti zakaj bi se vmešaval v svojo bolečino, da bi padel ti in Juda s teboj?«

11 Hianagi Amasia'a anankea ontahi'ne. Ana higeno Israeli kini ne' Jehoasi'a sondia naga'ane vuno, Juda vahe'mokizmi mopafi me'nea rankuma Betsemesi kumate Amasiane sondia naga'anena hara ome huzmante'naze.

Toda Amacjá ni hotel poslušati. Zato je Izraelov kralj Jehoáš odšel gor in on in Judov kralj Amacjá sta si drug drugemu pogledala v obraz pri Bet Šemešu, ki pripada Judu.

12 Hanki ana hapina Israeli naga'mo'za Juda nagara hara huzmagatere'naze. Anama hazage'za maka Juda sondia vahe'mo'za atre'za koro fre'za seli nonkuma zamirega ete'za vu'naze.

Juda je bil premagan pred Izraelom in pobegnili so vsak mož k svojim šotorom.

13 Hanki Israeli kini ne' Jehoasi'a Juda kini ne' Ahasia negeho Joasi nemofo Amasiana Betsemesi rankumate azerino kina hunte'ne. Anama huteno'a Jehoasi'a sondia naga'ane Betsemesitira atre'za Jerusalemi rankumate uhanatite'za, Jerusalemi rankumamofo have kegina, Efraemi rankafanteti agafa huteno vuno ome renagentetema me'nea kahante vu'neana, 184'a mitanaza ana kegina ru faragu farage vazi'za eri haviza hutre'naze.

Izraelov kralj Jehoáš je ujel Judovega kralja Amacjája, sina Joáša, sina Ahazjája, pri Bet Šemešu, prišel v Jeruzalem in porušil jeruzalemsko obzidje od Efrájimskih velikih vrat do Vogalnih velikih vrat, štiristo komolcev.

14 Ana'ma huteno Jehoasi'a Ra Anumzamofo mono nompi umarerino ana maka goline silvane, anampima me'nea zantamina, ana maka enerino, kinimofo nompima zagoma nentafima marerisa fenozama me'nea zantaminena eri vagare'ne. Ana nehuno mago'a vahera zamahe ofri zamavareno Sameria vu'ne.

Vzel je vse zlato, srebro in vse posode, ki so se našle v Gospodovi hiši, v zakladnicah kraljeve hiše in talce ter se vrnil v Samarijo.

15 Hanki Israeli kini ne' Jehoasi'ma kinima mani'nea knafima hankave eri'zama enerino, ruga'a zantamima tro'ma hu'nea zamofo agenkene, Juda kini ne' Amasiama ha'ma hugatere'nea zamofo agenkenena Israeli kini vahe'mokizmi zamagi zamagenkema krenentaza avontafepi krente'naze.

Torej ostala izmed Jehoáševih dejanj, ki jih je storil, njegova moč in kako se je boril z Judovim kraljem Amacjájem, mar niso zapisana v kroniški knjigi Izraelovih kraljev?

16 Hanki Jehoasi'a frige'za Israeli kini vahe'ma asenezmantafi Sameria asente'naze. Ana hutazageno Jeroboamu'a nefa nona erino kinia mani'ne.

Jehoáš je zaspal s svojimi očeti in z Izraelovimi kralji je bil pokopan v Samariji in namesto njega je zakraljeval njegov sin Jerobeám.

17 Hagi Israeli kini ne' Joasi ne'mofo Jehoasi'ma fritegeno'a, Juda kini ne' Jehoasi nemofo Amasia'a 15ni'a kafu maniteno henka fri'ne.

Judov kralj Amacjá, Joášev sin, je po smrti Jehoáša, Izraelovega kralja, Joaházovega sina, živel petnajst let.

18 Hagi Amasiama mago'a zama tro'ma hu'nea zamofo agi agenkea, Juda kini vahe'mokizmi zamagi zamagenkema krenentaza avontafepi krente'naze.

Ostala Amacjájeva dela, mar niso zapisana v kroniški knjigi Judovih kraljev?

19 Hagi Amasia'ma Jerusalema mani'nege'za mago'a vahe'mo'za ahe frinaku kea retro hu'naze. Ana nanekema Amasia'ma nentahino'a, atreno koro freno Lakisi rankumate vu'ne. Hianagi mago'a vahe huzmantage'za vu'za Lakisi rankumate ome ahe fri'naze.

Torej zoper njega so v Jeruzalemu skovali zaroto in pobegnil je v Lahíš, toda za njim so poslali v Lahíš in ga tam usmrtili.

20 Anama hute'za Amasia avufga hosi afu agumpi erinte'za eri'za e'za, Jerusalemi Deviti rankumapi afahe'ima asenezmantazafi asente'naze.

Prinesli so ga na konjih in pokopan je bil s svojimi očeti v Jeruzalemu, v Davidovem mestu.

21 Anante maka Juda vahe'mo'za oti'za Amasia nemofo Azariana nefa no erino kini mani'nogu azeri oti'naze. Hagi 16ni'a kafu nehige'za Azariana kinia azeri fore hu'naze.

Vse Judovo ljudstvo je vzelo Azarjája, ki je bil star šestnajst let in ga postavilo [za] kralja namesto njegovega očeta Amacjája.

22 Hagi Amasia'ma fritegeno'a henka, Azaria'a kinima nemanino'a, ete Elati rankumara eriteno, ana kuma'ma havizama hu'neama'a eriso'e hu'ne.

Zgradil je Elát in ga povrnil Judu, potem je kralj zaspal s svojimi očeti.

23 Hagi Joasi nemofo Amasia'ma Juda vahe kinima manino egeno 15nima hia kafufi, Jehoasi nemofo Jeroboamu'a Israeli vahe'mokizmi kinia fore huteno, 41ni'a kafufi Sameria kinia manino kegava hu'ne.

V petnajstem letu Judovega kralja Amacjája, Joáševega sina, je v Samariji začel kraljevati Jerobeám, Jehoášev sin, Izraelov kralj in kraljeval je enainštirideset let.

24 Hagi agra Ra Anumzamofo avurera havi avu'avaza huno, Nebati nemofo nampa 1ni Jeroboamu'ma kumi nehuno Israeli vahe zamatufege'za hu'naza kumira, amefi huomino, ana kumira agranena zamavaririno hu'ne.

Počel je to, kar je bilo zlo v Gospodovih očeh. Ni se oddvojil od vseh grehov Nebátovega sina Jerobeáma, ki je Izraela pripravil, da greši.

25 Hagi Israeli vahe mopama ha' vahe zamazampima me'nea mopama nampa 2 Jeroboamu'ma ete eri'nea mopamofo agema'amo'a noti kaziga Lebo-Hamatiti agafa huteno, uramino fenkamu sauti kaziga fri hagerintega vu'ne. Hagi ana mopama eri'neana Ra Anumzana Israeli vahe'mokizmi Anumzamo'ma, Kathefa kumateti kasnampa ne' Amitai nemofo Jona agipima huvazino hu'nea nanekemo nena'a efore hu'ne.

Povrnil je Izraelovo pokrajino od vstopa v Hamát do morja ravnine, glede na besedo od Gospoda, Izraelovega Boga, ki jo je govoril po roki svojega služabnika Jona, Amitájevega sina, preroka, ki je bil iz Gat Heferja.

26 Hagi Israeli vahe'mo'zama tusi zamatazampima mani'naza zana Ra Anumzamo'a keno antahino hu'ne. Hagi kazokzo eri'za vahero, amne vahero ana knazampike manizageno mago'mo'e huno zamazama huga vahera omanigeno, Ra Anumzamo'a Jeroboamu aza higeno anara hu'ne.

Kajti Gospod je videl Izraelovo stisko, da je bila ta zelo grenka, kajti tam ni bilo nobenega zaprtega, niti nobeden ni ostal, niti ni bilo pomočnika za Izrael.

27 Hanki Ra Anumzamo'a Israeli nagara ama mopa agofetutira zamahe vagaregahue hunora osu'neankino, Joasi nemofo Jeroboamumpi sotu huno, Israeli nagara zamagu'vazi'ne.

Gospod ni rekel, da bo Izraelovo ime izbrisal izpod neba, temveč jih je rešil po roki Jehoáševega sina Jerobeáma.

28 Hagi Jeroboamu'ma kinima fore huno mani'nea knafima fore hu'nea zane, mago'a zama tro'ma hu'nea zamofo agenkene, Damaskasine Hamati rankumatrema ha'ma huno ete eri'nea zamofo agenkea Israeli kini vahe'mokizmi zamagi zamagenkema krenentaza avontafepi krente'naze.

Torej preostala izmed Jerobeámovih dejanj in vse, kar je storil in njegova moč, kako se je bojeval in kako je za Izrael obnovil Damask in Hamát, ki je pripadal Judu, mar niso zapisana v kroniški knjigi Izraelovih kraljev?

29 Hagi nampa 2 Jeroboamu'a frige'za afahe'ima asenezmantazafi asentazageno, nemofo Zekaraia'a nefa no erino Israeli vahe kinia mani'ne.

Jerobeám je zaspal s svojimi očeti, z Izraelovimi kralji in namesto njega je zakraljeval njegov sin Zaharija.