1 Samue 10

1 Anante Samueli'a masave tafena erino masavena Soli anumpi taginteteno, antako hunenteno anage hu'ne, Amanahu'zama huana, Israeli vahe'a kegava hanane huno Ra Anumzamo'a kini kazeri otie.

Potem je Samuel vzel stekleničko olja in jo izlil na njegovo glavo ter ga poljubil in rekel: » Ali ni to zato, ker te je Gospod mazilil, da bi bil poveljnik nad njegovo dediščino?

2 Hagi menina natrenka vunka Reselima asente'naza mopamofo agente'ma Zelza Benzameni naga'mofo moparega uhanati'nunka, tare netre ome zanagenakeno, zanagra kasamike hakenkama vu'nana donki afura hago hake'za eri fore hu'naze huke kasamigaha'e. Hagi negafa'a donki afutaminkura agesa ontahino, kagriku tusi agesa nentahino, nankna hu'na mofavreni'a kegahue huno nehuno mani'ne.

Ko danes odideš od mene, potem boš našel dva moža ob Rahelinem mavzoleju, na meji Benjamina, ob Celcáhu; in rekla ti bosta: ›Oslice, ki si jih šel iskat, so najdene in glej, tvoj oče je zapustil skrb nad oslicami in se žalosti zaradi tebe, rekoč: ›Kaj naj storim za svojega sina?‹‹

3 Hagi anantetira vunka Taboria ra oki zafa agafare uhanatigahane. Hagi anantera 3'a vene'nemo'za Anumzamofo mono ome hunte'naku Beteli nevanagenka ome zanagegahane. Magomo'a 3'a agaho meme afu'zaga avrena, magomo'a 3'a breti erina, mago'mo'a waini tintafe eri'ne'za mareri'za nevanagenka ome zamagegahane.

Potem boš šel naprej od tam in prišel boš do ravnine Tabor in tam boš srečal tri može, ki gredo gor k Bogu v Betel. Eden bo nosil tri kozličke, drugi bo nosil tri hlebe kruha in drugi bo nosil vinski meh.

4 Hagi ana venenemo'za negagesu'za kazeri frufra hunegante'za tare bretia kamigahazanki, ana tare bretia erio.

Pozdravili te bodo in ti dali dva hleba kruha, ki ju boš sprejel iz njihovih rok.

5 Hagi anantetira Filistia sondia vahe'mo'zama Ra Anumzamofo agonare Gibeama kuma eme ante'za mani'nare vugahane. Hagi ana kumapima ufrenunka mago'a kasnampa vahezaga agonaregati ne-eza zamagra zamazampina laire nehaza zavenane hapue nehaza zavenane, nase'nasepane, konkene, eri'ne'za ahe'za ne-eza kasanampa kea hu'za ne-esaza vahe ome tutagiha huzmantegahane.

Potem boš prišel do Božjega hriba, kjer je garnizija Filistejcev in zgodilo se bo, ko prideš tja do mesta, da boš srečal skupino prerokov prihajati dol iz visokega kraja, s plunko, bobničem, piščaljo in harfo pred njimi, in oni bodo prerokovali.

6 Hagi anante Ra Anumzamofo Avamu'mo kagripi hanavenentake huno efresigenka, kagranena kasanampa ke nehunka, ruzahe hunka ruzahu vahe efore hugahane.

Gospodov Duh bo prišel nadte in prerokoval boš z njimi in spremenjen boš v drugega človeka.

7 Hagi kagrite'ma ana avame'zama efore'ma hanigenka ketesunka, inankna hu'na vahera zamazama hanugeno knare hugahie hunka kagesama antahi'nana zana, amane hugahane. Na'ankure Ra Anumzamo'a kagrane mani'neno kza hugahie.

Naj bo, ko pridejo k tebi ta znamenja, da storiš, kakor se ti ponuja priložnost, kajti Bog je s teboj.

8 Hagi anantetira Gilgali vugotenka uraminka nevuge'na, Nagra anantega eme kagranena kre fanane hu ofane, rimpa fru ofanena kresramana vugahue. Hagi 7ni'a zagegna navegantenka mani'nege'na kagritega e'na nazanoma hanana zana eme kasamigahue.

Šel boš dol pred menoj v Gilgál, in glej, prišel bom dol k tebi, da darujem žgalne daritve in da žrtvujem žrtvovanje mirovnih daritev. Sedem dni boš čakal, dokler ne pridem k tebi in ti pokažem, kaj boš storil.«

9 Hagi Soli'ma rukrahe huno Samuelima atreno nevigeno'a, Anumzamo'a Soli agu'a azeri ruzahe hu'ne. Ana higeno ana zupage ana maka avame'zamofo kema asami'nea kemo'a rgare'ne.

Bilo je tako, da ko je obrnil hrbet, da bi odšel od Samuela, mu je Bog dal drugo srce in vsa ta znamenja so se zgodila tisti dan.

10 Hagi Soli'ene eri'za ne'anema Gibiama ehanatikeno'a, mago'a kasnampa vahe'mo'za tutagiha huznante'za kasnampa ke nehazageno, Solina Anumzamofo Avamu'mo agrite hanavetino egeno, ana vahe'ene eri mago huno kasnampa kea hu'ne.

Ko so prišli tja do hriba, glej, ga je srečala skupina prerokov in Božji Duh je prišel nadenj in prerokoval je med njimi.

11 Hagi Solima ko'ma ke'za antahi'za hu'naza vahe'mo'za kageno kasnampa vahe'ene erimago huno kasnampa kema nehige'za nege'za, zamagra zamagra amanage hu'naze, Kisi nemofontera na'a fore nehie? Agranena kasnampa vahe fore nehie.

Pripetilo se je, ko so vsi, ki so ga poznali od prej, videli, da je, glej, prerokoval med preroki, potem je ljudstvo reklo drug drugemu: »Kaj je to, kar je prišlo h Kiševemu sinu? Ali je tudi Savel med preroki?«

12 Hu'za hazageno mago ana kumate ne'mo mani'nereti otino amanage hu'ne, Mago'a vahe'mo'a amne kasnampa vahera fore hugahie. Iza agri nefa'a mani'ne. Hagi e'i ana agafare anagea nehaze, Soli'a agranena kasnampa vahe mani'nefi? hu'za nehaze.

Nekdo iz istega kraja je odgovoril in rekel: »Toda kdo je njihov oče?« Zato je postal pregovor: »Ali je tudi Savel med preroki?«

13 Hagi Soli'ma kasnampa kema huvagareteno'a, mono'ma ome nehaza agonarega marerino vu'ne.

Ko je nehal prerokovati, je prišel na visok kraj.

14 Hagi anante Soli nenogo'a Soline eri'za ne'anena zanantahigeno, iga vuteta nea'e? Higeno Soli'a kenona huno, tagra donki afuku ome hako'ana onketa atreta Samueli ome kenaku vu'noane.

Savlov stric je rekel njemu in njegovemu služabniku: »Kam sta odšla?« Rekel je: »Iskat oslice. Ko pa sva videla, da jih ni bilo nikjer, sva šla k Samuelu.«

15 Huke hakeno Soli nenogo'a huno, muse huranantoanki na'ane huno tanasami'nefi nasami'o.

Savlov stric je rekel: »Povej mi, prosim te, kaj ti je Samuel rekel.«

16 Higeno Soli'a nenogona kenona hunteno, donki afu'tamina fanane hu'neana hago ke'za erifore hu'naze huno agra tasami'ne. Hianagi kini manigahanema huno asami'nea nanekea osami'ne.

Savel je svojemu stricu rekel: »Pojasnil nama je, da so bile oslice najdene.« Toda o zadevi kraljestva, o kateri je govoril Samuel, mu ni povedal.

17 Hagi henka Samueli'a Israeli vahera ke hige'za Ra Anumzamofo avuga Mispa kumate e'naze.

Samuel je skupaj sklical ljudstvo h Gospodu v Micpo

18 Hagi anante agra Israeli vahera zamasamino, Ra Anumzana Israeli vahe Anumzamo'a anage huno huama hie, Isipi vahe zamazampintira tamavre atiramina mareri'na ne-ena, mika knama tamamiza kuma'tamimofo hanavefintira tamavre'na atirami'noe.

in Izraelovim otrokom rekel: »Tako govori Gospod, Izraelov Bog: ›Izraela sem privedel iz Egipta in vas osvobodil iz roke Egipčanov in iz roke vseh kraljestev in od teh, ki so vas zatirali, ‹

19 Hianagi tamagra menina hazenke zampinti'ene knazampinti'ma tamagu'vazi'nea Anumzana atreta tamage'na humi'naze. Hagi tamagra huta kini vahe huhamprintegeno kva huranteno hu'naze. Hagi menina Ra Anumzamofo avuga nagate nofite omeritru emeri tru hiho.

vi pa ste ta dan zavrnili svojega Boga, ki vas je sam rešil vseh vaših nasprotnikov in vaših stisk in ste mu rekli: › Ne, temveč nad nami postavi kralja.‹ Sedaj se torej predstavite pred Gospodom po vaših rodovih in po vaših tisočih.«

20 Hagi Samueli'a Israeli naga nofira miko kehige'za erava'o hutazageno, Ra Anumzamofo avesi kenaku taisi zokago reno kegeno Ra Anumzamo'a Benzameni naga zamazeri fore hu'ne.

Ko je Samuel vsem Izraelovim rodovom velel, da se približajo, je bil izbran Benjaminov rod.

21 Hagi anama hute'za ete Benzameni nagate ana taisi zokago re'za kazageno, Matri naga huhampri zamante'ne. Hutegeno anampinti Kisi nemofo Soli huhamprinte'ne. Hianagi Soli'a anampina omani'nege'za ke'za erifore osu'naze.

Ko je Benjaminovemu rodu velel, da pride bliže po svojih družinah, je bila izbrana Matríjeva družina in izbran je bil Kišev sin Savel. Ko pa so ga iskali, ga niso mogli najti.

22 Ana hige'za Ra Anumzamofona zamagra antahige'za, iga Soli'a mani'ne, hazageno Ra Anumzamo'a huno, fenozantamima ante'nafi kankamumpi frakino mani'ne.

Zato so naprej povpraševali od Gospoda, ali bi mož še moral priti tja. Gospod je odgovoril: »Glejte, skril se je med stvari.«

23 Hige'za ananke'ma nentahi'za zamagare'za vu'za Solina anampinkati ome avre'za ageno, ana vahe'enema eme oti'neana agra za'za hu'negeno miko vahe'mo'za agri afunteke eme atre'naze.

Stekli so in ga vzeli od tam. Ko je stal med ljudstvom, je bil višji kakor katerikoli izmed ljudstva, od njegovih ramen navzgor.

24 Hagi anante Samueli'a maka vahera zamasamino, Ra Anumzamo'ma huhamprintea nera hago kazo? Hianagi miko vahe'mota atupa hu'nazanki ana ne'mo'a za'za huno tamagatere'ne, hige'za miko vahe'mo'za ranke hu'za, za'zate kinia manino vugahie.

Samuel je vsemu ljudstvu rekel: »Vidite koga je Gospod izbral, da tu ni podobnega njemu izmed vsega ljudstva?« Vse ljudstvo je zavpilo in reklo: »Živel kralj.«

25 Hagi Samueli'a kini ne'mo'ma eri'zama erisia ke'a miko vahera nezamasamino, ana naneke avontafepi krenteno Ra Anumzamofo avuga ante'ne. Anama huteno'a miko vahera kuma'zmirega huzmantege'za vu'za e'za hu'naze.

Potem je Samuel ljudstvu povedal o načinu kraljestva in to zapisal v knjigo ter jo položil pred Gospoda. In Samuel je vse ljudstvo poslal proč, vsakega k svoji hiši.

26 Hagi Soli'enena kuma'arega Gibea nevige'za, Anumzamo'ma zamarimpama zamazeri otia hanavenentake sondia vahe'mo'za agrane vu'naze.

Tudi Savel je odšel domov v Gíbeo in z njim je šla četa mož, čigar src se je Bog dotaknil.

27 Hianagi mago'a hazenke vahe'mo'za hu'za, inankna huno ama ne'mo'a tagu'vazigahie. Hagi ana vahe'mo'za huhaviza hunente'za musezana eri'za eme omi'naze. Hianagi Soli'a ana vahekura mago kea osu'ne.

Toda Beliálovi otroci so rekli: »Kako nas bo ta človek rešil?« Prezirali so ga in mu niso prinesli daril. Toda on je ohranil svoj mir.