< 詩篇 77 >
1 聖歌隊の指揮者によってエドトンのしらべにしたがってうたわせたアサフの歌 わたしは神にむかい声をあげて叫ぶ。わたしが神にむかって声をあげれば、神はわたしに聞かれる。
S svojim glasom sem klical k Bogu, celó s svojim glasom k Bogu in mi je prisluhnil.
2 わたしは悩みの日に主をたずね求め、夜はわが手を伸べてたゆむことなく、わが魂は慰められるのを拒む。
Na dan svoje stiske sem iskal Gospoda. Moja vnetja so se gnojila ponoči in niso odnehala. Moja duša je odklanjala, da bi bila potolažena.
3 わたしは神を思うとき、嘆き悲しみ、深く思うとき、わが魂は衰える。 (セラ)
Spomnil sem se Boga in bil vznemirjen. Pritoževal sem se in moj duh je bil nadvladan. (Sela)
4 あなたはわたしのまぶたをささえて閉じさせず、わたしは物言うこともできないほどに悩む。
Moje oči držiš budne. Tako sem vznemirjen, da ne morem govoriti.
Preudarjal sem [o] dneh iz davnine, letih starodavnih časov.
6 わたしは夜、わが心と親しく語り、深く思うてわが魂を探り、言う、
Spominjam se svoje pesmi ponoči. Posvetujem se s svojim lastnim srcem in moj duh je storil marljivo preiskavo.
7 「主はとこしえにわれらを捨てられるであろうか。ふたたび、めぐみを施されないであろうか。
›Ali bo Gospod za vedno zavračal ali ne bo več naklonjen?
8 そのいつくしみはとこしえに絶え、その約束は世々ながくすたれるであろうか。
Je njegovo usmiljenje popolnoma odšlo za vedno? Ali njegova obljuba odpove na vékomaj?
9 神は恵みを施すことを忘れ、怒りをもってそのあわれみを閉じられたであろうか」と。 (セラ)
Je Bog pozabil biti milostljiv? Ali je v jezi zaprl svoja nežna usmiljenja?‹ (Sela)
10 その時わたしは言う、「わたしの悲しみはいと高き者の右の手が変ったことである」と。
Rekel sem: »To je moja šibkost, toda spominjal se bom let desnice Najvišjega.«
11 わたしは主のみわざを思い起す。わたしは、いにしえからのあなたのくすしきみわざを思いいだす。
Spominjal se bom Gospodovih del. Zagotovo se bom spominjal tvojih čudežev od davnine.
12 わたしは、あなたのすべてのみわざを思い、あなたの力あるみわざを深く思う。
Premišljeval bom tudi o vsem tvojem delu in govoril o tvojih dejanjih.
13 神よ、あなたの道は聖である。われらの神のように大いなる神はだれか。
Tvoja pot, oh Bog, je v svetišču. Kdo je tako velik Bog kakor naš Bog?
14 あなたは、くすしきみわざを行われる神である。あなたは、もろもろの民の間に、その大能をあらわし、
Ti si Bog, ki dela čudeže. Med ljudstvom si oznanil svojo moč.
15 その腕をもっておのれの民をあがない、ヤコブとヨセフの子らをあがなわれた。 (セラ)
S svojim laktom si odkupil svoje ljudstvo, Jakobove in Jožefove sinove. (Sela)
16 神よ、大水はあなたを見た。大水はあなたを見ておののき、淵もまた震えた。
Vode so te videle, oh Bog, vode so te videle, bile so prestrašene. Tudi globine so bile vznemirjene.
17 雲は水を注ぎいだし、空は雷をとどろかし、あなたの矢は四方にきらめいた。
Oblaki so izlivali vodo, nebo je pošiljalo zvok, tudi tvoje puščice so šle daleč.
18 あなたの雷のとどろきは、つむじ風の中にあり、あなたのいなずまは世を照し、地は震い動いた。
Zvok tvojega groma je bil na nebu, bliski so razsvetljevali zemeljski [krog], zemlja je trepetala in se tresla.
19 あなたの大路は海の中にあり、あなたの道は大水の中にあり、あなたの足跡はたずねえなかった。
Tvoja pot je na morju in tvoja steza v velikih vodah in tvoje stopinje niso znane.
20 あなたは、その民をモーセとアロンの手によって羊の群れのように導かれた。
Svoje ljudstvo vodiš kakor trop z Mojzesovo in Aronovo roko.