< 箴言 知恵の泉 19 >
1 正しく歩む貧しい者は、曲ったことを言う愚かな者にまさる。
Boljši je ubogi, ki hodi v svoji neokrnjenosti, kakor kdor je sprevržen v svojih ustnicah in je bedak.
2 人が知識のないのは良くない、足で急ぐ者は道に迷う。
Tudi, da bi bila duša brez spoznanja, to ni dobro in kdor hiti s svojimi stopali, greši.
3 人は自分の愚かさによって道につまずき、かえって心のうちに主をうらむ。
Človekova nespametnost izkrivlja njegovo pot in njegovo srce se razburja zoper Gospoda.
4 富は多くの新しい友を作る、しかし貧しい人はその友に捨てられる。
Premoženje dela mnoge prijatelje, toda reven je ločen od svojega soseda.
5 偽りの証人は罰を免れない、偽りをいう者はのがれることができない。
Kriva priča ne bo nekaznovana in kdor govori laži, ne bo pobegnil.
6 気前のよい人にこびる者は多い、人はみな贈り物をする人の友となる。
Mnogi bodo milo prosili naklonjenosti od princev in vsak človek je prijatelj tistemu, ki daje darila.
7 貧しい者はその兄弟すらもみなこれを憎む、ましてその友はこれに遠ざからないであろうか。言葉をかけてこれを呼んでも、去って帰らないのである。
Ubogega sovražijo vsi njegovi bratje, koliko bolj gredo njegovi prijatelji daleč od njega? Zasleduje jih z besedami, vendar mu manjkajo.
8 知恵を得る者は自分の魂を愛し、悟りを保つ者は幸を得る。
Kdor pridobiva modrost, ljubi svojo lastno dušo, kdor ohranja razumevanje, bo našel dobro.
9 偽りの証人は罰を免れない、偽りをいう者は滅びる。
Kriva priča ne bo nekaznovana in kdor govori laži, bo propadel.
10 愚かな者が、ぜいたくな暮しをするのは、ふさわしいことではない、しもべたる者が、君たる者を治めるなどは、なおさらである。
Veselje ni spodobno za bedaka, veliko manj za služabnika, da vlada nad princi.
11 悟りは人に怒りを忍ばせる、あやまちをゆるすのは人の誉である。
Človekova preudarnost odlaša njegovo jezo in to je njegova slava, da gre čez prestopek.
12 王の怒りは、ししのほえるようであり、その恵みは草の上におく露のようである。
Kraljev bes je kakor rjovenje leva, toda njegova naklonjenost je kakor rosa na travo.
13 愚かな子はその父の災である、妻の争うのは、雨漏りの絶えないのとひとしい。
Nespameten sin je katastrofa svojega očeta in ženini spori so nenehno kapljanje.
14 家と富とは先祖からうけつぐもの、賢い妻は主から賜わるものである。
Hiša in bogastva so dediščina od očetov, razsodna žena pa je od Gospoda.
Lenoba meče v globoko spanje, brezdelna duša pa bo trpela lakoto.
16 戒めを守る者は自分の魂を守る、み言葉を軽んじる者は死ぬ。
Kdor varuje zapoved, varuje svojo lastno dušo, toda kdor prezira njegove poti, bo umrl.
17 貧しい者をあわれむ者は主に貸すのだ、その施しは主が償われる。
Kdor ima do revnega sočutje, posoja Gospodu in kar je dal, mu bo on poplačal.
18 望みのあるうちに、自分の子を懲らせ、これを滅ぼす心を起してはならない。
Karaj svojega sina, dokler je upanje in naj tvoja duša ne prizanaša zaradi njegovega joka.
19 怒ることの激しい者は罰をうける、たとい彼を救ってやっても、さらにくり返さねばならない。
Človek velikega besa bo trpel kaznovanje, kajti če ga osvobodiš, boš vendarle moral to ponovno storiti.
20 勧めを聞き、教訓をうけよ、そうすれば、ついには知恵ある者となる。
Prisluhni nasvetu in sprejmi poučevanje, da boš lahko moder v svojem zadnjem koncu.
21 人の心には多くの計画がある、しかしただ主の、み旨だけが堅く立つ。
Mnogo naklepov je v človekovem srcu, vendarle [je] Gospodova namera, ki bo obstala.
22 人に望ましいのは、いつくしみ深いことである、貧しい人は偽りをいう人にまさる。
Človekova želja je njegova prijaznost in reven človek je boljši kakor lažnivec.
23 主を恐れることは人を命に至らせ、常に飽き足りて、災にあうことはない。
Strah Gospodov se nagiba k življenju in kdor ga ima, bo ostal nasičen, ne bo obiskan z zlom.
24 なまけ者は、手を皿に入れても、それを口に持ってゆくことをしない。
Len človek skriva svojo roko v svojem naročju in jo bo komaj ponovno ponesel k svojim ustom.
25 あざける者を打て、そうすれば思慮のない者も慎む。さとき者を戒めよ、そうすれば彼は知識を得る。
Udari posmehljivca in preprosti se bo čuval in grajaj nekoga, ki ima razumevanje in bo razumel spoznanje.
26 父に乱暴をはたらき、母を追い出す者は、恥をきたらし、はずかしめをまねく子である。
Kdor slabi svojega očeta in preganja svojo mater, je sin, ki povzroča sramoto in prinaša grajo.
27 わが子よ、知識の言葉をはなれて人を迷わせる教訓を聞くことをやめよ。
Nehaj, moj sin, poslušati pouk, ki povzroča, da zaideš od besed spoznanja.
28 悪い証人はさばきをあざけり、悪しき者の口は悪をむさぼり食う。
Brezbožna priča zasmehuje sodbo in usta zlobnega požirajo krivičnost.
29 さばきはあざける者のために備えられ、むちは愚かな者の背のために備えられる。
Sodbe so pripravljene za posmehljivce in udarci z bičem za hrbte bedakov.