< Zaccaria 13 >

1 In quel giorno vi sarà una fonte aperta per la casa di Davide e per gli abitanti di Gerusalemme, per il peccato e per l’impurità.
“ʻI he ʻaho ko ia ʻe fakaava ʻae matavai ki he fale ʻo Tevita, pea mo e kakai ʻo Selūsalema koeʻuhi ko e angahala, pea mo e taʻemaʻa.
2 E in quel giorno avverrà, dice l’Eterno degli eserciti, che io sterminerò dal paese i nomi degli idoli, e non se ne farà più menzione; e i profeti pure, e gli spiriti immondi farò sparire dal paese.
Pea ʻe hoko ʻi he ʻaho ko ia, ʻoku pehē ʻe Sihova ʻoe ngaahi kautau, te u motuhi ʻae hingoa ʻoe ngaahi tamapua mei he fonua, pea ʻe ʻikai toe manatuʻi ʻi ai: pea te u pule ke mole atu mei he fonua ʻae kau kikite mo e laumālie ʻuli.
3 E avverrà, che se qualcuno farà ancora il profeta, suo padre e sua madre che l’hanno generato gli diranno: “Tu non vivrai, perché dici delle menzogne nel nome dell’Eterno”; e suo padre e sua madre che l’hanno generato lo trafiggeranno perché fa il profeta.
Pea ʻe hoko ʻo pehē, kapau ʻe toe kikite ha taha, pea ʻe toki lea kiate ia ʻa ʻene tamai, pea mo ʻene fale, ʻaia ne ne tupu ai, ʻo pehē, ‘ʻE ʻikai te ke moʻui he ʻoku ke lea loi ʻi he huafa ʻo Sihova:’ pea ko ʻene tamai, pea mo ʻene faʻē naʻa ne tupu ai, te na hokaʻi ia ke ʻasi, ʻoka fai ʻe ia ʻae kikite.
4 E in quel giorno avverrà che i profeti avranno vergogna, ognuno della visione che proferiva quando profetava; e non si metteranno più il mantello di pelo per mentire.
Pea ʻe hoko ʻo pehē ʻi he ʻaho ko ia, ʻe mā ʻae kau kikite taki taha ʻi heʻene meʻa hā mai, ʻoka fai ʻe ia ʻene kikite; pea ʻe ʻikai te nau kofuʻaki ʻae kofu ʻoe fulufuluʻi manu ke fai ʻae kākā:
5 E ognuno d’essi dirà: “Io non son profeta; sono un coltivatore del suolo; qualcuno mi comprò fin dalla mia giovinezza”.
Ka te ne pehē, ‘ʻOku ʻikai ko ha kikite au, ka ko e tangata ngoue: he naʻe akoʻi au ʻe ha tangata ke tauhimanu talu ʻeku kei siʻi.’
6 E gli si dirà: “Che son quelle ferite che hai nelle mani?” Ed egli risponderà: “Son le ferite che ho ricevuto nella casa dei miei amici”.
Pea ʻe pehē mai ʻe ha taha kiate ia, ‘Ko e hā ʻae ngaahi lavea ko ʻena ʻi ho nima?’ Pea te ne pehē ʻe ia, ‘Ko e ngaahi lavea ʻi heʻeku ʻi he fale ʻo hoku kāinga.’
7 Dèstati, o spada, contro il mio pastore, e contro l’uomo che mi è compagno! Dice l’Eterno degli eserciti. Colpisci il pastore, e sian disperse le pecore! Ma io volgerò la mia mano sui piccoli.
“ʻE heletā, ke ke ʻā, ki heʻeku tauhi, pea ki he tangata ko ia ʻoku ma kaumeʻa,” ʻoku pehē ʻe Sihova ʻoe ngaahi kautau. “Taaʻi ʻae tauhi, pea ʻe movetevete ʻae fanga sipi: pea te u tafoki atu hoku nima kiate kinautolu ʻoku kei iiki.
8 E in tutto il paese avverrà, dice l’Eterno, che i due terzi vi saranno sterminati, periranno ma l’altro terzo vi sarà lasciato.
Pea ʻe hoko ia ʻo pehē, ʻi he fonua kotoa,” ʻoku pehē ʻe Sihova, “ko hono vahe ʻe ua ʻe motuhi, pea ʻe mate; ka ko hono vahe ʻe taha ʻe tuku ia ʻi ai.
9 E metterò quel terzo nel fuoco e lo affinerò come si affina l’argento, lo proverò come si prova l’oro; essi invocheranno il mio nome e io li esaudirò; io dirò: “E’ il mio popolo! Ed esso dirà: “L’Eterno è il mio Dio!”
Pea te u ʻomi ʻa hono vahe ko ia ʻe taha ʻi he loto afi, pea te u fakamaʻa ʻakinautolu ʻo hangē ko hono fakamaʻa ʻoe siliva, pea te u ʻahiʻahiʻi ʻakinautolu ʻo hangē ko e ʻahiʻahiʻi ʻoe koula: te nau ui ki hoku huafa, pea te u fanongo kiate kinautolu: Te u pehē, ‘ko hoku kakai ia:’ pea te nau pehē ʻekinautolu, ‘Ko Sihova ko hoku ʻOtua ia.’”

< Zaccaria 13 >