< Salmi 104 >

1 BENEDICI, anima mia, il Signore; O Signore Iddio mio, tu sei sommamente grande; Tu sei vestito di gloria e di magnificenza.
Blagoslavljaj Gospoda, oh moja duša. Oh Gospod, moj Bog, ti si tako velik, oblečen si s častjo in veličanstvom.
2 Egli si ammanta di luce come di una vesta; Egli tende il cielo come una cortina.
Ki se pokrivaš s svetlobo kakor z obleko, ki razteguješ nebo kakor zaveso.
3 Egli fa i palchi delle sue sale nelle acque; Egli pone le nuvole [per] suo carro: Egli passeggia sopra le ale del vento.
Ki polagaš bruna svojih sob v vodah, ki delaš oblake [za] svoj bojni voz, ki hodiš na perutih vetra.
4 Egli fa i venti suoi Angeli, E il fuoco divampante suoi ministri.
Ki svoje angele delaš za duhove, svoje služabnike za goreč ogenj.
5 Egli ha fondata la terra sulle sue basi; Giammai in perpetuo non sarà smossa.
Ki polagaš temelje zemlji, da na veke ne bo odstranjena.
6 Tu l'avevi [già] coperta dell'abisso, come d'una vesta; Le acque si erano fermate sopra i monti.
Pokrivaš jo z globinami kakor z obleko; vode stojijo nad gorami.
7 Esse fuggirono per lo tuo sgridare; Si affrettarono per la voce del tuo tuono;
Ob tvojem oštevanju so zbežale, ob glasu tvojega groma so odhitele.
8 Erano salite sopra i monti; [ma] discesero nelle valli, Al luogo che tu hai loro costituito.
Gredo gor po gorah, gredo dol po dolinah, na kraj, ki si ga ti osnoval zanje.
9 Tu hai [loro] posto un termine, il qual non trapasseranno; [E] non torneranno a coprir la terra.
Postavil si mejo, da je ne morejo prečkati, da se ponovno ne obrnejo in ne pokrijejo zemlje.
10 [Egli è quel] che manda le fonti per le valli, Onde [esse] corrono fra i monti;
On izvire pošilja v doline, ki tečejo med hribi.
11 Abbeverano tutte le bestie della campagna; Gli asini salvatichi spengono la lor sete [con esse].
Dajejo piti vsaki poljski živali, divji osli si gasijo žejo.
12 Presso a quelle si riparano gli uccelli del cielo; Fanno sentir di mezzo alle frondi le [lor] voci.
Poleg njih bo perjad neba, ki žvrgoli med mladikami, imela svoje prebivališče.
13 Egli adacqua i monti dalle sue stanze sovrane; La terra è saziata del frutto delle sue opere.
Iz svojih sob namaka hribe; zemlja je nasičena s sadom tvojih del.
14 Egli fa germogliar l'erba per le bestie; E l'erbaggio per lo servigio dell'uomo, Facendo uscire della terra il pane.
Travi povzroča, da raste za živino in zelišče za služenje človeku, da lahko obrodi hrano iz zemlje
15 Egli rallegra il cuor dell'uomo col vino, Egli fa risplender la faccia coll'olio, E sostenta il cuor dell'uomo col pane.
in vino, da razveseljuje človekovo srce in olje, da njegovemu obrazu stori, da zasveti in kruh, ki utrjuje človekovo srce.
16 Gli alberi del Signore [ne] son saziati; I cedri del Libano ch'egli ha piantati;
Gospodova drevesa so polna soka, libanonske cedre, ki jih je posadil,
17 Dove gli uccelli si annidano; Gli abeti, [che son] la stanza della cicogna.
kjer si ptice pletejo svoja gnezda; glede štorklje, so ciprese njena hiša.
18 Gli alti monti [sono] per li cavriuoli; Le rocce [sono] il ricetto de' conigli.
Visoki hribi so zatočišče za divje koze in skale za kunce.
19 Egli ha fatta la luna per le stagioni; Il sole conosce il suo occaso.
Luno je določil za obdobja, sonce pozna svoje zahajanje.
20 Tu mandi le tenebre, ed e' si fa notte, Nella quale tutte le fiere delle selve vanno attorno.
Delaš temo in je noč, ko vse gozdne živali lazijo naprej.
21 I leoncelli rugghiano dietro alla preda, E per chiedere a Dio il lor pasto.
Mladi levi rjovejo za svojim plenom in iščejo svojo hrano od Boga.
22 [Ma, tosto ch]'è levato il sole, si raccolgono, E giacciono ne' lor ricetti.
Sonce vzhaja, zberejo se skupaj in se zleknejo v svoje brloge.
23 Allora l'uomo esce alla sua opera, Ed al suo lavoro, infino alla sera.
Človek hodi naprej k svojemu delu in k svojemu trudu do večera.
24 Quanto grandi sono, o Signore, le tue opere! Tu le hai tutte fatte con sapienza; La terra è piena de' tuoi beni.
Oh Gospod, kako mnogotera so tvoja dela! V modrosti si jih vsa naredil; zemlja je polna tvojih bogastev.
25 Ecco, il mar grande ed ampio: Quivi son rettili senza numero, Amimali piccoli e grandi.
Tako je to veliko in široko morje, v katerem so brezštevilne plazeče stvari, tako majhne kakor velike živali.
26 Quivi nuotano le navi, E il Leviatan che tu hai formato per ischerzare in esso.
Tam se vozijo ladje, tam je ta leviatán, ki si ga naredil, da se igra v njem.
27 Tutti [gli animali] sperano in te, Che tu dii loro il lor cibo al suo tempo.
Vsi ti čakajo nate, da jim lahko daš njihovo hrano v pravšnjem obdobju.
28 [Se] tu [lo] dài loro, [lo] ricolgono; [Se] tu apri la tua mano, son saziati di beni.
To jim daješ, pobirajo; odpiraš svojo roko, nasičujejo se z dobrim.
29 [Se] tu nascondi la tua faccia, sono smarriti; [Se] tu ritiri il fiato loro, trapassano, E ritornano nella lor polvere.
Skrivaš svoj obraz, preplašijo se; jemlješ njihov dih, poginejo in se vrnejo k svojemu prahu.
30 [Se] tu rimandi il tuo spirito son creati; E tu rinnuovi la faccia della terra.
Svojega duha pošiljaš naprej, ustvarjeni so; in obnavljaš obličje zemlje.
31 Sia la gloria del Signore in eterno; Rallegrisi il Signore nelle sue opere;
Gospodova slava bo vztrajala na veke. Gospod se bo veselil v svojih delih.
32 Il quale se riguarda verso la terra, ella trema; Se tocca i monti, essi fumano.
Gleda na zemljo in ta se trese; dotika se hribov in se kadijo.
33 Io canterò al Signore, mentre viverò; Io salmeggerò all'Iddio mio, tanto che io durerò.
Dokler živim, bom prepeval Gospodu; dokler imam svoj obstoj, bom prepeval hvalo svojemu Bogu.
34 Il mio ragionamento gli sarà piacevole, Io mi rallegrerò nel Signore.
Moje premišljevanje o njem bo prijetno; veselil se bom v Gospodu.
35 Vengano meno i peccatori d'in su la terra, E gli empi non sieno più. Anima mia, benedici il Signore. Alleluia.
Naj bodo grešniki použiti z zemlje in naj zlobnega ne bo več. Blagoslavljaj Gospoda, oh moja duša. Hvalite Gospoda.

< Salmi 104 >