Diuteronomi 11
1 Hụ Onyenwe anyị bụ Chineke gị nʼanya, na-edebezukwa ikpe ya na ụkpụrụ ya na ihe niile o nyere nʼiwu.
Zato boš torej ljubil Gospoda, svojega Boga in dnevno ohranjal njegovo zadolžitev, njegove zakone, njegove sodbe in njegove zapovedi.
2 Chetanụ taa na ọ bụghị ụmụ unu, kama ọ bụ unu onwe unu jiri anya unu hụ ịdọ aka na ntị Onyenwe anyị Chineke unu. Ọ bụ unu hụrụ ịdị ukwuu ya, ịdị ike ya, ịrụsị ọrụ ike nke ike ya,
In vedi ta dan, kajti nisem govoril z otroki, ki niso vedeli in ki niso videli kaznovanja Gospoda, svojega Boga, njegove veličine, njegove mogočne roke, njegovega iztegnjenega lakta,
3 ihe ịrịbama ya niile na ihe niile o mere nʼIjipt, otu o si megide Fero eze Ijipt na ndị ala Ijipt niile.
njegovih čudežev in njegovih dejanj, ki jih je v sredi Egipta storil faraonu, egiptovskemu kralju in vsej njegovi deželi
4 Unu hụrụ ihe o mere ndị agha Ijipt na ịnyịnya ha, na ụgbọ agha ha. Otu o si mee ka ha laa nʼiyi nʼime Osimiri Uhie, mgbe ha na-achụ unu ọsọ, na otu Onyenwe anyị si wetara ha ịla nʼiyi ebighị ebi.
in kaj je on storil egiptovski vojski, njihovim konjem in njihovim bojnim vozovom; kako je vodo Rdečega morja primoral, da jih preplavi, medtem ko so vas zasledovali in kako jih je Gospod uničil do današnjega dne,
5 Ọ bụghị ụmụ unu hụrụ ihe o meere unu nʼoge ahụ niile unu nọ nʼọzara tutu unu erute nʼebe a,
in kaj vam je storil v divjini, dokler niste prišli na ta kraj,
6 na ihe o mere Datan na Abiram, ụmụ Eliab, ndị si nʼebo Ruben, otu ala si meghee ọnụ ya loda ha, ha na ezinaụlọ ha, ụlọ ikwu ha na ihe ọbụla nke dị ndụ ha nwere nʼetiti Izrel niile.
in kaj je storil Datánu in Abirámu, sinovoma Rubenovega sina Eliába; kako je zemlja odprla svoja usta in požrla njiju, njune družine, njune šotore in vse njuno imetje, ki je bilo v njuni posesti, v sredi vsega Izraela,
7 Ma ọ bụ anya unu hụrụ oke ihe ịtụnanya ndị a niile Onyenwe anyị mere.
toda vaše oči so videle vsa velika Gospodova dejanja, ki jih je storil.
8 Lezienụ anya debe iwu ndị a m na-enye unu taa, ka unu nwee ike, baa bichikwaa ala ahụ unu na-agafe Jọdan inweta,
Zatorej boste ohranjali vse zapovedi, ki sem vam jih ta dan zapovedal, da boste lahko močni in vstopite in se polastite dežele, kamor greste, da jo vzamete v last
9 ka unu bie ogologo ndụ nʼime ala ahụ Onyenwe anyị ṅụrụ nʼiyi inye nna nna unu ha, na ụmụ ụmụ ha, ala mmiri ara ehi na mmanụ aṅụ na-eru na ya.
in da boste lahko podaljšali svoje dneve v deželi, ki jo je Gospod prisegel vašim očetom, da jo da njim in njihovemu semenu, deželo, kjer tečeta mleko in med.
10 Nʼihi na ala a unu na-aga ịbanye nʼime ya inweta adịghị ka ala Ijipt, ebe unu si pụta, ebe ị na-agha mkpụrụ gị, were ụkwụ tụwara mmiri ụzọ, dịka a na-eme nʼubi akwụkwọ nri.
Kajti dežela, kamor vstopaš, da jo vzameš v last, ni kakor egiptovska dežela, od koder ste izšli, kjer si sejal svoje seme in jo s svojim stopalom namakal kakor zeliščni vrt,
11 Ma ala unu na-agafe Jọdan inweta bụ ala nwere ugwu na ndagwurugwu, nke na-aṅụ mmiri ozuzo si nʼeluigwe.
temveč je dežela, kamor greste, da jo vzamete v last, dežela hribov in dolin in pitne vode od dežja z neba,
12 Ọ bụ ala nke Onyenwe anyị Chineke unu nʼonwe ya na-elekọta! Site nʼụbọchị ruo nʼụbọchị, sitekwa na mbido afọ ruo nʼọgwụgwụ afọ, anya ya adịghị apụ na ya.
dežela, za katero skrbi Gospod, tvoj Bog; oči Gospoda, tvojega Boga, so vedno na njej, od začetka leta, celó do konca leta.
13 Ya mere, ọ bụrụ na unu ga-eji ntụkwasị obi rube isi nʼiwu ya niile, nke m na-enye unu taa, ọ bụrụkwa na unu ga-eji obi unu niile na mmụọ unu niile hụ Onyenwe anyị Chineke unu nʼanya, ọ bụrụkwa na unu ga-efe ya ofufe,
In zgodilo se bo, če boste marljivo prisluhnili mojim zapovedim, ki sem vam jih ta dan zapovedal, da ljubite Gospoda, svojega Boga in da mu služite z vsem svojim srcem in z vso svojo dušo,
14 ọ ga na-ezite mmiri ozuzo nʼoge ya, mmiri ozuzo nke mbụ na nke ikpeazụ, nke ga-eme ka ọka unu mịa mkpụrụ hiri nne, ka unu nwee ọtụtụ vaịnị, nweekwa mmanụ oliv.
da vam bom dal dežja vaši deželi v njegovem pravšnjem obdobju, prvi dež in pozni dež, da boš lahko zbral svoje žito in svoje vino in svoje olje.
15 Ọ ga-eme ka anụ ụlọ gị nwee ahịhịa ha ga-ata, gị onwe gị ga-enwekwa ihe oriri dị ukwuu. Afọ ga-ejukwa gị nʼihe i nwere.
In poslal bom travo na tvoja polja za tvojo živino, da boš lahko jedel in bil sit.
16 Ma lezienụ anya, ka ahapụ ịrafu obi unu mee ka unu wezuga onwe unu, bido ife chi ndị ọzọ ofufe, kpọọkwa isiala nye ha.
Pazite nase, da vaše srce ne bo zavedeno in se odvrnete in služite drugim bogovom in jih obožujete
17 Mgbe ahụ, iwe Onyenwe anyị ga-adị ọkụ nʼebe unu nọ, ọ ga-agbachi eluigwe, mmiri agaghị ezo, ala agaghị epupụtakwa ihe ubi, unu ga-alakwa nʼiyi nʼotu ntabi anya, nʼezi ala ahụ Onyenwe anyị na-enye unu.
in bi se potem zoper vas vžgal Gospodov bes in on zapre nebo, da tam ne bo dežja in da dežela ne obrodi svojega sadu in da se ne bi hitro pogubili iz dobre dežele, ki vam jo daje Gospod.
18 Meenụ ka okwu m ndị a dịgide nʼobi unu na nʼime mmụọ unu. Keenụ ha dịka ihe ịrịbama nʼelu aka unu, kekwasịkwa ha dịka ihe ncheta nʼegedege ihu unu.
Zatorej boste te moje besede položili v svoje srce in v svojo dušo in si jih privezali za znamenje na roko, da bodo lahko kakor načelki med vašimi očmi.
19 Kuzierenụ ha ụmụ unu, na-ekwu ihe banyere ha mgbe ị na-anọdụ nʼụlọ gị, na mgbe ị na-aga nʼokporoụzọ, mgbe ị na-edina ala na mgbe i si nʼihe ndina bilie.
In vi jih boste učili svoje otroke, govoreč o njih, ko sediš v svoji hiši in ko hodiš po poti, ko se uležeš in ko vstajaš.
20 Dee ha nʼelu ibo ọnụ ụlọ gị na nke ọnụ ụzọ ama gị.
Napisal jih boš na podboje svoje hiše in na svoja velika vrata,
21 Ka ụbọchị ndụ unu na nke ụmụ unu dị ogologo nʼala ahụ unu na-aga ibi nʼime ya, nke Onyenwe anyị kwere nna unu na nkwa. Dịka ogologo ụbọchị niile ha nke eluigwe dị nʼelu, ụwa dịkwa nʼokpuru ya.
da bodo vaši dnevi lahko pomnoženi in dnevi vaših otrok v deželi, ki jo je Gospod prisegel vašim očetom, da jim jo da, kakor dneve nebes na zemlji.
22 Ọ bụrụ na unu elezie anya debe iwu niile m na-enye unu taa, na-ahụkwa Onyenwe anyị Chineke unu nʼanya, na-eso ụzọ ya, na-adaberekwa na ya,
Kajti če boste marljivo varovali vse te zapovedi, ki sem vam jih zapovedal, da jih storite, da ljubite Gospoda, svojega Boga, da hodite po vseh njegovih poteh in da se ga trdno držite,
23 Onyenwe anyị ga-achụpụ mba niile bi nʼala ahụ unu na-aga inweta, unu ga-anapụkwa ha ala ahụ, ọ bụladị na ha buru ibu, siekwa ike karịa unu.
potem bo Gospod vse te narode izgnal izpred vas in vi se boste polastili večjih narodov in mogočnejših, kakor ste vi.
24 Ebe ọbụla unu zọnyere ụkwụ unu nʼala ahụ aghọọla nke unu, site na ndịda Negeb ruo Lebanọn, sitekwa nʼOsimiri Yufretis ruo Osimiri Mediterenịa. Ha ga-abụ nke unu.
Vsak kraj, na katerega bodo stopili podplati vaših stopal, bo vaš; od divjine in Libanona, od reke, reke Evfrata, celo do najbolj oddaljenega morja bo vaša pokrajina.
25 Ọ dịghị onye ọbụla pụrụ imegide unu nʼihi na Onyenwe anyị Chineke unu ga-emenye ha egwu na ụjọ nʼafọ nʼụzọ ọbụla unu na-aga, dịka o kwere na nkwa.
Tam noben človek ne bo mogel obstati pred vami, kajti Gospod, vaš Bog, bo položil strah pred vami in grozo nad vso deželo, po kateri boste stopali, kakor vam je rekel.
26 Lee, taa, ana m eche nʼihu unu ngọzị Onyenwe anyị na ọbụbụ ọnụ.
Glejte, ta dan sem pred vas postavil blagoslov in prekletstvo.
27 Ngọzị ga-adịrị unu ma ọ bụrụ na unu edebe iwu Onyenwe anyị Chineke unu, nke m na-enye unu taa.
Blagoslov, če ubogate zapovedi Gospoda, svojega Boga, ki sem vam jih ta dan zapovedal
28 Nkọcha ahụ ga-adị ma ọ bụrụ na unu ajụ irube isi nye iwu niile nke Onyenwe anyị, bụ Chineke unu, wezuga onwe unu nʼụzọ ahụ nke m nyere unu nʼiwu taa site nʼịgbaso chi ndị ọzọ, nke unu na-amaghị.
in prekletstvo, če ne boste ubogali zapovedi Gospoda, svojega Boga, temveč se boste odvrnili iz poti, ki sem vam jo ta dan zapovedal, da greste za drugimi bogovi, ki jih niste poznali.
29 Mgbe Onyenwe anyị Chineke unu mere ka unu nweta ala ahụ, a ga-esite nʼelu ugwu Gerizim kwupụta ngọzị ga-adịrị unu, a ga-esitekwa nʼelu ugwu Ebal kwupụta ọbụbụ ọnụ ga-adakwasị unu.
In zgodilo se bo, ko te bo Gospod, tvoj Bog, privedel v deželo, kamor greš, da jo vzameš v last, da boš položil blagoslov na goro Garizím in prekletstvo na goro Ebál.
30 Gerizim na Ebal bụ ugwu dị nʼofe Jọdan, nʼakụkụ okporoụzọ dị nʼọdịda anyanwụ. Ọ dị nso nʼebe osisi ukwu ndị ahụ toro na More, nʼala ndị Kenan ahụ bi nʼAraba, nʼakụkụ Gilgal.
Ali nista na drugi strani Jordana, ob poti, kjer sonce zahaja v kánaanski deželi, ki prebivajo v nerodovitni ravnini nasproti Gilgálu, poleg Moréjevih ravnin?
31 Nʼihi na unu na-aga ịgafe osimiri Jọdan, ịbanye nweta ala ahụ Onyenwe anyị Chineke unu na-enye unu. Mgbe unu nwetara ya biri nʼime ya,
Kajti šli boste čez Jordan, da vstopite, da vzamete v last deželo, ki vam jo daje Gospod, vaš Bog in vzeli jo boste v last in prebivali v njej.
32 hụnụ na unu rubere isi debe iwu niile na ụkpụrụ niile m na-eche nʼihu unu taa.
In obeležili boste, da storite vse zakone in sodbe, ki sem jih ta dan postavil pred vas.
