< Zsoltárok 94 >

1 Uram, bosszúállásnak Istene! Bosszúállásnak Istene, jelenj meg!
O mogočni Bog maščevanj, Gospod, o mogočni Bog maščevanj, prisvéti!
2 Emelkedjél fel te, földnek birája, fizess meg a kevélyeknek!
Dvigni se, o zemlje sodnik; daj povračilo prevzetnim.
3 A hitetlenek, Uram, meddig még, meddig örvendeznek még a hitetlenek?
Doklej prevzetni, Gospod, doklej se bodejo radovali prevzetni?
4 Piszkolódnak, keményen szólnak; kérkednek mindnyájan a hamisság cselekedői.
Ustili se in govorili prevzetno, ponašali se vsi, ki delajo krivico?
5 A te népedet Uram tapossák, és nyomorgatják a te örökségedet.
Zatirali ljudstvo tvoje, Gospod, in ponižávali tvoje posestvo?
6 Az özvegyet és jövevényt megölik, az árvákat is fojtogatják.
Morili vdovo in tujca, in ubijali sirote?
7 És ezt mondják: Nem látja az Úr, és nem veszi észre a Jákób Istene!
Govoreč: Ne vidi Gospod, in ne zapazi Bog Jakobov.
8 Eszméljetek ti bolondok a nép között! És ti balgatagok, mikor tértek eszetekre?
Čujte, o najneumnejši v ljudstvu, in najnespametnejši, kdaj bodete razumni?
9 A ki a fület plántálta, avagy nem hall-é? És a ki a szemet formálta, avagy nem lát-é?
Ali on, ki je vsadil uho, ali bi on ne slišal? ali on, ki je naredil oko, ali bi ne videl?
10 A ki megfeddi a népeket, avagy nem fenyít-é meg? Ő, a ki az embert tudományra tanítja:
Ali on, ki pokori narode, ali bi ne grajal; ki uči ljudî modrosti, ali bi ne spoznal?
11 Az Úr tudja az embernek gondolatjait, hogy azok hiábavalók.
Gospod pozna misli človeške, da so zgolj ničemurnost.
12 Boldog ember az, a kit te megfeddesz Uram, és a kit megtanítasz a te törvényedre;
Blagor možu, katerega pokoriš, Gospod; in katerega učiš po zakonu svojem.
13 Hogy nyugalmat adj annak a veszedelem napján, míg megásták a vermet a hitetlennek!
Da mu pripraviš pokoj od dnî nadloge, ko se koplje krivičnemu jama.
14 Bizony nem veti el az Úr az ő népét, és el nem hagyja az ő örökségét!
Ker Gospod ne zavrže ljudstva svojega, in posestva svojega ne zapusti.
15 Mert igazságra fordul vissza az ítélet, és utána mennek mind az igazszívűek.
Temuč noter do pravice se povrne sodba, in za njo vsi, ki so pravega srca.
16 Kicsoda támad fel én mellettem a gonoszok ellen? Kicsoda áll mellém a hamisság cselekedők ellen?
Kdo bi bil vstal záme zoper hudodelnike? kdo bi se bil postavil zame zoper one, ki delajo krivico?
17 Ha az Úr nem lett volna segítségül nékem: már-már ott lakoznék lelkem a csendességben.
Ko bi mi ne bil Gospod, polna pomoč, malo da bi ne bilo življenje moje prebivalo v kraji molčanja.
18 Mikor azt mondtam: Az én lábam eliszamodott: a te kegyelmed, Uram, megtámogatott engem.
Ko pravim: Omahuje noga moja, milost tvoja, o Gospod, me podpira.
19 Mikor megsokasodtak bennem az én aggódásaim: a te vígasztalásaid megvidámították az én lelkemet.
Ko so mnoge misli moje pri meni, tolažbe tvoje razveseljujejo dušo mojo.
20 Van-é köze te hozzád a hamisság székének, a mely nyomorúságot szerez törvény színe alatt?
Ali bi se družil s teboj prestol nadlog, njega, ki me nadleguje zoper postavo?
21 Egybegyülekeznek az igaznak lelke ellen, és elkárhoztatják az ártatlannak vérét.
Njih, ki se četoma zbirajo proti pravičnega duši, in obsojajo kri nedolžnih?
22 De kőváram lőn én nékem az Úr, és az én Istenem az én oltalmamnak kősziklája;
Dà, Gospod mi je za grad, in Bog moj za skalo mojega pribežališča,
23 És visszafordítja reájok az ő álnokságukat, és az ő gonoszságukkal veszti el őket; elveszti őket az Úr, a mi Istenünk.
On obrača proti njim njih krivico, in njih hudobnost jih pokončuje, pokončuje jih Gospod, naš Bog.

< Zsoltárok 94 >