< Zsoltárok 44 >
1 Az éneklőmesternek; a Kóráh fiainak tanítása. Oh Isten! füleinkkel hallottuk, atyáink beszélték el nékünk a dolgot, a melyet napjaikban, a hajdankor napjaiban cselekedtél.
S svojimi ušesi smo slišali, oh Bog, naši očetje so nam povedali, kakšno delo si storil v njihovih dneh, v davnih časih.
2 Nemzeteket űztél te ki saját kezeddel, őket pedig beplántáltad; népeket törtél össze, őket pedig kiterjesztetted.
Kako si s svojo roko napodil pogane in naselil njih; kako si prizadel ljudstvo in jih pregnal.
3 Mert nem az ő fegyverökkel szereztek földet, és nem az ő karjok segített nékik; hanem a te jobbod, a te karod és a te orczád világossága, mert kedvelted őket.
Kajti dežele niso prejeli v posest s svojim lastnim mečem niti jih ni rešil njihov lastni laket, temveč tvoja desnica in tvoj laket in svetloba tvojega obličja, ker imaš do njih naklonjenost.
4 Te magad vagy az én királyom oh Isten! Rendelj segítséget Jákóbnak!
Ti si moj Kralj, oh Bog, zapovej osvoboditve za Jakoba.
5 Általad verjük le szorongatóinkat; a te neveddel tapodjuk le támadóinkat.
S teboj bomo podrli svoje sovražnike. S tvojim imenom bomo pomendrali te, ki se dvigujejo zoper nas.
6 Mert nem az ívemben bízom, és kardom sem védelmez meg engem;
Kajti ne bom zaupal v svoj lok niti me ne bo rešil moj meč.
7 Hanem te szabadítasz meg minket szorongatóinktól, és gyűlölőinket te szégyeníted meg.
Toda ti si nas rešil pred našimi sovražniki in osramotil tiste, ki so nas sovražili.
8 Dicsérjük Istent mindennap, és mindörökké magasztaljuk nevedet. (Szela)
Z Bogom se bahamo ves dan in tvoje ime hvalimo na veke. (Sela)
9 Mégis megvetettél, meggyaláztál minket, és nem vonulsz ki seregeinkkel.
Toda ti si nas zavrgel in nas izročil v sramoto, in z našimi vojskami ne greš naprej.
10 Megfutamítottál minket szorongatóink előtt, és a kik gyűlölnek minket, fosztogattak magoknak.
Delaš nas, da se pred sovražnikom obračamo nazaj, in tisti, ki nas sovražijo, plenijo zase.
11 Oda dobtál minket vágó-juhok gyanánt, és szétszórtál minket a nemzetek között.
Izročil si nas kakor ovce, določene za hrano in razkropil si nas med pogane.
12 Eladtad a te népedet nagy olcsón, és nem becsülted az árát magasra.
Zastonj prodajaš svoje ljudstvo in svojega bogastva ne povečuješ z njihovo ceno.
13 Csúfságul vetettél oda minket szomszédainknak, gúnyra és nevetségre a körültünk levőknek.
Delaš nas [za] grajo našim sosedom, norčevanje in posmeh tem, ki so okoli nas.
14 Példabeszédül vetettél oda a pogányoknak, fejcsóválásra a népeknek.
Delaš nas [za] tarčo posmeha med pogani, zmajevanje z glavo med ljudstvom.
15 Gyalázatom naponta előttem van, és orczám szégyene elborít engem.
Moja zmedenost je nenehno pred menoj in pokrila me je sramota mojega obraza
16 A csúfolók és káromlók szaváért, az ellenség és a bosszúálló miatt.
zaradi glasu tistega, ki me graja in preklinja zaradi sovražnika in maščevalca.
17 Mindez utolért minket, mégsem feledtünk el téged, és nem szegtük meg a te frigyedet.
Vse to je prišlo nad nas, vendar te nismo pozabili niti s tvojo zavezo nismo ravnali napačno.
18 Nem pártolt el tőled a mi szívünk, sem lépésünk nem tért le a te ösvényedről:
Naše srce se ni obrnilo niti se naši koraki niso nagnili s tvoje poti,
19 Noha kiűztél minket a sakálok helyére, és reánk borítottad a halál árnyékát.
čeprav si nas boleče zlomil na kraju zmajev in nas pokril s smrtno senco.
20 Ha elfeledtük volna Istenünk nevét, és kiterjesztettük volna kezünket idegen istenhez:
Če smo pozabili ime svojega Boga ali iztegnili roke k tujemu bogu,
21 Nemde kifürkészte volna ezt Isten? Mert ő jól ismeri a szívnek titkait.
mar Bog tega ne bo razpoznal? Kajti on pozna skrivnosti srca.
22 Bizony te éretted gyilkoltak minket mindennapon; tekintettek bennünket, mint vágó-juhokat.
Da, zaradi tebe smo pobijani ves dan, imajo nas kakor ovce za zakol.
23 Serkenj fel! Miért alszol Uram?! Kelj fel, ne vess el minket örökké!
Zbudi se, zakaj spiš, oh Gospod? Vstani, ne zavrzi nas za vedno.
24 Miért rejted el orczádat, és felejted el nyomorúságunkat és háborúságunkat?
Zakaj skrivaš svoj obraz in pozabljaš našo stisko in naše zatiranje?
25 Bizony porba hanyatlik lelkünk, a földhöz tapad testünk.
Kajti naša duša je sklonjena v prah, naš trebuh se lepi na zemljo.
26 Kelj fel a mi segítségünkre, ments meg minket a te kegyelmedért!
Vstani za našo pomoč in nas odkupi zaradi svojih usmiljenj.