איכה 3

1 אֲנִי הַגֶּבֶר רָאָה עֳנִי בְּשֵׁבֶט עֶבְרָתֽוֹ׃

Jaz sem človek, ki je videl stisko s palico njegovega besa.

2 אוֹתִי נָהַג וַיֹּלַךְ חֹשֶׁךְ וְלֹא־אֽוֹר׃

Vodil me je in me privedel v temo, toda ne v svetlobo.

3 אַךְ בִּי יָשֻׁב יַהֲפֹךְ יָדוֹ כָּל־הַיּֽוֹם׃

Zagotovo je obrnjen zoper mene; svojo roko je obračal zoper mene ves dan.

4 בִּלָּה בְשָׂרִי וְעוֹרִי שִׁבַּר עַצְמוֹתָֽי׃

Postaral je moje meso in mojo kožo, zlomil je moje kosti.

5 בָּנָה עָלַי וַיַּקַּף רֹאשׁ וּתְלָאָֽה׃

Zidal je zoper mene in me obdal z žolčem in muko.

6 בְּמַחֲשַׁכִּים הוֹשִׁיבַנִי כְּמֵתֵי עוֹלָֽם׃

Postavil me je v temne kraje, kakor tiste, ki so mrtvi od davnine.

7 גָּדַר בַּעֲדִי וְלֹא אֵצֵא הִכְבִּיד נְחָשְׁתִּֽי׃

Ogradil me je naokoli, da ne morem priti ven. Mojo verigo je naredil težko.

8 גַּם כִּי אֶזְעַק וַאֲשַׁוֵּעַ שָׂתַם תְּפִלָּתִֽי׃

Tudi ko jokam in vpijem, on ustavlja mojo molitev.

9 גָּדַר דְּרָכַי בְּגָזִית נְתִיבֹתַי עִוָּֽה׃

Moje steze je obdal s klesanim kamnom, moje poti je storil sprijene.

10 דֹּב אֹרֵב הוּא לִי אריה אֲרִי בְּמִסְתָּרִֽים׃

Bil mi je kakor medved, ki preži v zasedi in kakor lev na skrivnih krajih.

11 דְּרָכַי סוֹרֵר וַֽיְפַשְּׁחֵנִי שָׂמַנִי שֹׁמֵֽם׃

Moje poti je obrnil vstran in me raztrgal. Naredil me je zapuščenega.

12 דָּרַךְ קַשְׁתוֹ וַיַּצִּיבֵנִי כַּמַּטָּרָא לַחֵֽץ׃

Upognil je svoj lok in me postavil kakor tarčo za puščico.

13 הֵבִיא בְּכִלְיוֹתָי בְּנֵי אַשְׁפָּתֽוֹ׃

Puščicam svojega tula je storil, da vstopijo v mojo notranjost.

14 הָיִיתִי שְּׂחֹק לְכָל־עַמִּי נְגִינָתָם כָּל־הַיּֽוֹם׃

Bil sem v posmeh vsemu svojemu ljudstvu in ves dan njihova pesem.

15 הִשְׂבִּיעַנִי בַמְּרוֹרִים הִרְוַנִי לַעֲנָֽה׃

Nasičeval me je z grenkobo, opijanjal me je s pelinom.

16 וַיַּגְרֵס בֶּֽחָצָץ שִׁנָּי הִכְפִּישַׁנִי בָּאֵֽפֶר׃

Prav tako je moje zobe zlomil z ostrimi kamni, pokril me je s pepelom.

17 וַתִּזְנַח מִשָּׁלוֹם נַפְשִׁי נָשִׁיתִי טוֹבָֽה׃

Mojo dušo si odstranil daleč stran od miru. Pozabil sem uspevanje.

18 וָאֹמַר אָבַד נִצְחִי וְתוֹחַלְתִּי מֵיְהוָֽה׃

Rekel sem: »Moja moč in moje upanje je izginilo od Gospoda,

19 זְכָר־עָנְיִי וּמְרוּדִי לַעֲנָה וָרֹֽאשׁ׃

spominjajoč se moje stiske in moje bede, pelina in žolča.

20 זָכוֹר תִּזְכּוֹר ותשיח וְתָשׁוֹחַ עָלַי נַפְשִֽׁי׃

Moja duša jih ima še vedno v spominu in je ponižana v meni.

21 זֹאת אָשִׁיב אֶל־לִבִּי עַל־כֵּן אוֹחִֽיל׃

To si ponovno kličem v svoj um, zato imam upanje.

22 חַֽסְדֵי יְהוָה כִּי לֹא־תָמְנוּ כִּי לֹא־כָלוּ רַחֲמָֽיו׃

To je od Gospodovih milosti, da nismo použiti, ker njegova sočutja ne odnehajo.

23 חֲדָשִׁים לַבְּקָרִים רַבָּה אֱמוּנָתֶֽךָ׃

Ta so nova vsako jutro. Velika je tvoja zvestoba.

24 חֶלְקִי יְהוָה אָמְרָה נַפְשִׁי עַל־כֵּן אוֹחִיל לֽוֹ׃

Gospod je moj delež, pravi moja duša, zato bom upal vanj.

25 טוֹב יְהוָה לְקֹוָו לְנֶפֶשׁ תִּדְרְשֶֽׁנּוּ׃

Gospod je dober vsem tistim, ki čakajo nanj; duši, ki ga išče.

26 טוֹב וְיָחִיל וְדוּמָם לִתְשׁוּעַת יְהוָֽה׃

Dobro je, da bi človek upal in tiho čakal na Gospodovo rešitev duše.

27 טוֹב לַגֶּבֶר כִּֽי־יִשָּׂא עֹל בִּנְעוּרָֽיו׃

Dobro je za človeka, da nosi jarem v svoji mladosti.

28 יֵשֵׁב בָּדָד וְיִדֹּם כִּי נָטַל עָלָֽיו׃

Sedi sam in molči, ker ga je nosil na sebi.

29 יִתֵּן בֶּֽעָפָר פִּיהוּ אוּלַי יֵשׁ תִּקְוָֽה׃

Svoja usta polaga v prah, morda bi bilo lahko še upanje.

30 יִתֵּן לְמַכֵּהוּ לֶחִי יִשְׂבַּע בְּחֶרְפָּֽה׃

Svoje lice daje tistemu, ki ga udarja, napolnjen je z grajo.

31 כִּי לֹא יִזְנַח לְעוֹלָם אֲדֹנָֽי׃

Kajti Gospod ne bo zavrgel na veke,

32 כִּי אִם־הוֹגָה וְרִחַם כְּרֹב חסדו חֲסָדָֽיו׃

toda čeprav je povzročil žalost, bo vendar imel sočutje glede na množico svojih usmiljenj.

33 כִּי לֹא עִנָּה מִלִבּוֹ וַיַּגֶּה בְנֵי־אִֽישׁ׃

Kajti on ni voljan prizadeti niti užalostiti človeških otrok.

34 לְדַכֵּא תַּחַת רַגְלָיו כֹּל אֲסִירֵי אָֽרֶץ׃

Da bi pod svojimi stopali zdrobil vse jetnike zemlje,

35 לְהַטּוֹת מִשְׁפַּט־גָּבֶר נֶגֶד פְּנֵי עֶלְיֽוֹן׃

da bi odvrnil človekovo pravico pred obrazom Najvišjega,

36 לְעַוֵּת אָדָם בְּרִיבוֹ אֲדֹנָי לֹא רָאָֽה׃

da človeka spodkoplje v njegovi pravdi, [tega] Gospod ne odobrava.

37 מִי זֶה אָמַר וַתֶּהִי אֲדֹנָי לֹא צִוָּֽה׃

Kdo je tisti, ki pravi in se to zgodi, ko Gospod tega ne zapove?

38 מִפִּי עֶלְיוֹן לֹא תֵצֵא הָרָעוֹת וְהַטּֽוֹב׃

Iz ust Najvišjega ne izhaja zlo in dobro?

39 מַה־יִּתְאוֹנֵן אָדָם חָי גֶּבֶר עַל־חטאו חֲטָאָֽיו׃

Zakaj se živeči človek pritožuje, človek zaradi kaznovanja svojih grehov?

40 נַחְפְּשָׂה דְרָכֵינוּ וְֽנַחְקֹרָה וְנָשׁוּבָה עַד־יְהוָֽה׃

Preiščimo in preizkusimo svoje poti in se ponovno obrnimo h Gospodu.

41 נִשָּׂא לְבָבֵנוּ אֶל־כַּפָּיִם אֶל־אֵל בַּשָּׁמָֽיִם׃

Vzdignimo svoja srca s svojimi rokami k Bogu v nebesih.

42 נַחְנוּ פָשַׁעְנוּ וּמָרִינוּ אַתָּה לֹא סָלָֽחְתָּ׃

Pregrešili smo se in uprli. Ti nisi oprostil.

43 סַכֹּתָה בָאַף וַֽתִּרְדְּפֵנוּ הָרַגְתָּ לֹא חָמָֽלְתָּ׃

Pokril si [nas] s svojo jezo in nas preganjal. Umoril si, nisi se usmilil.

44 סַכּוֹתָה בֶֽעָנָן לָךְ מֵעֲבוֹר תְּפִלָּֽה׃

Pokril si se z oblakom, da naša molitev ne bi šla skozi.

45 סְחִי וּמָאוֹס תְּשִׂימֵנוּ בְּקֶרֶב הָעַמִּֽים׃

Naredil si nas kakor izvržek in zavrnitev v sredi ljudstev.

46 פָּצוּ עָלֵינוּ פִּיהֶם כָּל־אֹיְבֵֽינוּ׃

Vsi naši sovražniki so odprli svoja usta zoper nas.

47 פַּחַד וָפַחַת הָיָה לָנוּ הַשֵּׁאת וְהַשָּֽׁבֶר׃

Strah in zanka sta prišla nad nas, opustošenje in uničenje.

48 פַּלְגֵי־מַיִם תֵּרַד עֵינִי עַל־שֶׁבֶר בַּת־עַמִּֽי׃

Moje oko teče navzdol z rekami voda, zaradi uničenja hčere mojega ljudstva.

49 עֵינִי נִגְּרָה וְלֹא תִדְמֶה מֵאֵין הֲפֻגֽוֹת׃

Moje oko se izliva in ne preneha, brez kakršnegakoli predaha,

50 עַד־יַשְׁקִיף וְיֵרֶא יְהוָה מִשָּׁמָֽיִם׃

dokler Gospod ne pogleda dol in ne pogleda iz nebes.

51 עֵינִי עֽוֹלְלָה לְנַפְשִׁי מִכֹּל בְּנוֹת עִירִֽי׃

Moje oko prizadeva moje srce, zaradi vseh hčera mojega mesta.

52 צוֹד צָדוּנִי כַּצִּפּוֹר אֹיְבַי חִנָּֽם׃

Moji sovražniki so me boleče preganjali kakor ptico, brez vzroka.

53 צָֽמְתוּ בַבּוֹר חַיָּי וַיַּדּוּ־אֶבֶן בִּֽי׃

Moje življenje so odsekali v grajski ječi in name vrgli kamen.

54 צָֽפוּ־מַיִם עַל־רֹאשִׁי אָמַרְתִּי נִגְזָֽרְתִּי׃

Vode so mi tekle čez glavo; potem sem rekel: »Odsekan sem.«

55 קָרָאתִי שִׁמְךָ יְהוָה מִבּוֹר תַּחְתִּיּֽוֹת׃

Klical sem k tvojemu imenu, oh Gospod, iz globine grajske ječe.

56 קוֹלִי שָׁמָעְתָּ אַל־תַּעְלֵם אָזְנְךָ לְרַוְחָתִי לְשַׁוְעָתִֽי׃

Slišal si moj glas. Ne skrivaj svojega ušesa ob mojem dihanju, ob mojem klicu.

57 קָרַבְתָּ בְּיוֹם אֶקְרָאֶךָּ אָמַרְתָּ אַל־תִּירָֽא׃

Priteguješ me na dan, ko sem klical k tebi. Ti praviš: »Ne boj se.«

58 רַבְתָּ אֲדֹנָי רִיבֵי נַפְשִׁי גָּאַלְתָּ חַיָּֽי׃

Oh Gospod, zagovarjal si pravde moje duše, odkupil si moje življenje.

59 רָאִיתָה יְהוָה עַוָּתָתִי שָׁפְטָה מִשְׁפָּטִֽי׃

Oh Gospod, videl si mojo krivico. Ti sodi mojo pravdo.

60 רָאִיתָה כָּל־נִקְמָתָם כָּל־מַחְשְׁבֹתָם לִֽי׃

Videl si vse njihovo maščevanje in vse njihove zamisli zoper mene.

61 שָׁמַעְתָּ חֶרְפָּתָם יְהוָה כָּל־מַחְשְׁבֹתָם עָלָֽי׃

Slišal si njihovo grajo, oh Gospod in vse njihove zamisli zoper mene;

62 שִׂפְתֵי קָמַי וְהֶגְיוֹנָם עָלַי כָּל־הַיּֽוֹם׃

ustnice tistih, ki se vzdigujejo zoper mene in njihovo premišljevanje zoper mene ves dan.

63 שִׁבְתָּם וְקִֽימָתָם הַבִּיטָה אֲנִי מַנְגִּינָתָֽם׃

Glej, njihovo usedanje in njihovo vzdigovanje; jaz sem njihova glasba.

64 תָּשִׁיב לָהֶם גְּמוּל יְהוָה כְּמַעֲשֵׂה יְדֵיהֶֽם׃

Vrni jim povračilo, oh Gospod, glede na delo njihovih rok.

65 תִּתֵּן לָהֶם מְגִנַּת־לֵב תַּאֲלָֽתְךָ לָהֶֽם׃

Daj jim bridkost srca, svoje prekletstvo nad njimi.

66 תִּרְדֹּף בְּאַף וְתַשְׁמִידֵם מִתַּחַת שְׁמֵי יְהוָֽה׃

Preganjaj jih in jih uniči v jezi izpod Gospodovih nebes.