תהילים 119
| אַשְׁרֵי תְמִֽימֵי־דָרֶךְ הַהֹלְכִים בְּתוֹרַת יְהֹוָֽה׃ | 1 |
Alef. Blagor poštenim na potu, kateri hodijo po postavi Gospodovi.
| אַשְׁרֵי נֹצְרֵי עֵדֹתָיו בְּכׇל־לֵב יִדְרְשֽׁוּהוּ׃ | 2 |
Blagor njim, ki hranijo pričanja njegova, ki ga iščejo iz vsega srca.
| אַף לֹא־פָעֲלוּ עַוְלָה בִּדְרָכָיו הָלָֽכוּ׃ | 3 |
Kateri tudi ne delajo krivice, ampak hodijo po potih njegovih.
| אַתָּה צִוִּיתָה פִקֻּדֶיךָ לִשְׁמֹר מְאֹֽד׃ | 4 |
Ti si zapovedal ukaze svoje, da naj se spolnjujejo pridno.
| אַחֲלַי יִכֹּנוּ דְרָכָי לִשְׁמֹר חֻקֶּֽיךָ׃ | 5 |
O da bi bila pota moja obernena spolnjevat postave tvoje!
| אָז לֹא־אֵבוֹשׁ בְּהַבִּיטִי אֶל־כׇּל־מִצְוֺתֶֽיךָ׃ | 6 |
Tedaj se ne osramotim, ko bodem gledal vse zapovedi tvoje.
| אוֹדְךָ בְּיֹשֶׁר לֵבָב בְּלׇמְדִי מִשְׁפְּטֵי צִדְקֶֽךָ׃ | 7 |
Slavil te bodem s pravim srcem; učil se sodbâ pravice tvoje.
| אֶת־חֻקֶּיךָ אֶשְׁמֹר אַֽל־תַּעַזְבֵנִי עַד־מְאֹֽד׃ | 8 |
Postave tvoje bodem spolnjeval, ne zapusti me tako!
| בַּמֶּה יְזַכֶּה־נַּעַר אֶת־אׇרְחוֹ לִשְׁמֹר כִּדְבָרֶֽךָ׃ | 9 |
Bet. Kako bode deček čistil stezo svojo? Držeč se je poleg besede tvoje.
| בְּכׇל־לִבִּי דְרַשְׁתִּיךָ אַל־תַּשְׁגֵּנִי מִמִּצְוֺתֶֽיךָ׃ | 10 |
Iz vsega srca svojega te iščem, ne daj, da izgrešim zapovedi tvoje.
| בְּלִבִּי צָפַנְתִּי אִמְרָתֶךָ לְמַעַן לֹא אֶחֱטָא־לָֽךְ׃ | 11 |
V srci svojem hranim govor tvoj, da ne grešim zoper tebe.
| בָּרוּךְ אַתָּה יְהֹוָה לַמְּדֵנִי חֻקֶּֽיךָ׃ | 12 |
Ti blagoslavljeni Gospod, uči me postave svoje.
| בִּשְׂפָתַי סִפַּרְתִּי כֹּל מִשְׁפְּטֵי־פִֽיךָ׃ | 13 |
Z ustnami svojimi preštevam vse pravice tvojih ust,
| בְּדֶרֶךְ עֵדְוֺתֶיךָ שַּׂשְׂתִּי כְּעַל כׇּל־הֽוֹן׃ | 14 |
Veselim se pota pričanj tvojih, kakor vseh zakladov.
| בְּפִקּוּדֶיךָ אָשִׂיחָה וְאַבִּיטָה אֹֽרְחֹתֶֽיךָ׃ | 15 |
Zapovedi tvoje premišljujem in gledam steze tvoje.
| בְּחֻקֹּתֶיךָ אֶֽשְׁתַּעֲשָׁע לֹא אֶשְׁכַּח דְּבָרֶֽךָ׃ | 16 |
V postavah tvojih se razveseljujem, besede tvoje ne zabim.
| גְּמֹל עַל־עַבְדְּךָ אֶחְיֶה וְאֶשְׁמְרָה דְבָרֶֽךָ׃ | 17 |
Gimel. Dobroto podéli hlapcu svojemu, dokler živim spolnjujem naj besedo tvojo.
| גַּל־עֵינַי וְאַבִּיטָה נִפְלָאוֹת מִתּוֹרָתֶֽךָ׃ | 18 |
Odgrni oči moje, da gledam čuda po zakonu tvojem.
| גֵּר אָנֹכִי בָאָרֶץ אַל־תַּסְתֵּר מִמֶּנִּי מִצְוֺתֶֽיךָ׃ | 19 |
Tujec sem na tej zemlji, ne skrivaj mi zapovedi svojih.
| גָּרְסָה נַפְשִׁי לְתַאֲבָה אֶֽל־מִשְׁפָּטֶיךָ בְכׇל־עֵֽת׃ | 20 |
Ginem od hrepenenja po pravicah tvojih vsak čas.
| גָּעַרְתָּ זֵדִים אֲרוּרִים הַשֹּׁגִים מִמִּצְוֺתֶֽיךָ׃ | 21 |
Ti pogubljaš prevzetne, proklete, kateri izgrešajo zapovedi tvoje.
| גַּל מֵעָלַי חֶרְפָּה וָבוּז כִּי עֵדֹתֶיךָ נָצָֽרְתִּי׃ | 22 |
Odvali od mene sramoto in zaničevanje, ker hranim pričanja tvoja.
| גַּם יָשְׁבוּ שָׂרִים בִּי נִדְבָּרוּ עַבְדְּךָ יָשִׂיחַ בְּחֻקֶּֽיךָ׃ | 23 |
Tedaj prvaki sedé in govoré zoper mene, hlapec tvoj premišlja postave tvoje.
| גַּֽם־עֵדֹתֶיךָ שַׁעֲשֻׁעָי אַנְשֵׁי עֲצָתִֽי׃ | 24 |
Tedaj so pričanja tvoja razveseljevanja moja, svetovalci moji.
| דָּבְקָה לֶעָפָר נַפְשִׁי חַיֵּנִי כִּדְבָרֶֽךָ׃ | 25 |
Dalet. V prahu tiči življenje moje, živega me ohrani po besedi svoji.
| דְּרָכַי סִפַּרְתִּי וַֽתַּעֲנֵנִי לַמְּדֵנִי חֻקֶּֽיךָ׃ | 26 |
Pota svoja sem prešteval, in ti si me uslišal; úči me postave svoje.
| דֶּרֶךְ־פִּקּוּדֶיךָ הֲבִינֵנִי וְאָשִׂיחָה בְּנִפְלְאוֹתֶֽיךָ׃ | 27 |
Daj, da umem pot zapovedi tvojih, da premišljam čuda tvoja.
| דָּלְפָה נַפְשִׁי מִתּוּגָה קַיְּמֵנִי כִּדְבָרֶֽךָ׃ | 28 |
Od otožnosti solzi duša moja, dvigni me po besedi svoji.
| דֶּֽרֶךְ־שֶׁקֶר הָסֵר מִמֶּנִּי וְֽתוֹרָתְךָ חׇנֵּֽנִי׃ | 29 |
Krivičnosti pot odvrni od mene, in zakon svoj mi podéli milostno.
| דֶּֽרֶךְ־אֱמוּנָה בָחָרְתִּי מִשְׁפָּטֶיךָ שִׁוִּֽיתִי׃ | 30 |
Resnice pot volim, sodbe tvoje imam pred očmi.
| דָּבַקְתִּי בְעֵדְוֺתֶיךָ יְהֹוָה אַל־תְּבִישֵֽׁנִי׃ | 31 |
Držim se pričanj tvojih, Gospod; ne daj, da se osramotim.
| דֶּֽרֶךְ־מִצְוֺתֶיךָ אָרוּץ כִּי תַרְחִיב לִבִּֽי׃ | 32 |
Po potih zapovedi tvojih bodem tekal, ko bodeš razširil srce moje.
| הוֹרֵנִי יְהֹוָה דֶּרֶךְ חֻקֶּיךָ וְאֶצְּרֶנָּה עֵֽקֶב׃ | 33 |
He. Uči me, Gospod, postav tvojih pót, katero bodem hranil do konca.
| הֲבִינֵנִי וְאֶצְּרָה תוֹרָתֶךָ וְאֶשְׁמְרֶנָּה בְכׇל־לֵֽב׃ | 34 |
Daj, da umem, da hranim zakon tvoj, in da ga spolnjujem iz vsega srca.
| הַדְרִיכֵנִי בִּנְתִיב מִצְוֺתֶיךָ כִּי־בוֹ חָפָֽצְתִּי׃ | 35 |
Daj, da hodim po zapovedi tvojih poti, ker tá me razveseljuje.
| הַט־לִבִּי אֶל־עֵדְוֺתֶיךָ וְאַל אֶל־בָּֽצַע׃ | 36 |
Nagni srce moje k postavam svojim, in ne k dobičku.
| הַעֲבֵר עֵינַי מֵרְאוֹת שָׁוְא בִּדְרָכֶךָ חַיֵּֽנִי׃ | 37 |
Odvrni oči moje, da ne gledajo ničemurnosti; po potih tvojih daj da živim.
| הָקֵם לְעַבְדְּךָ אִמְרָתֶךָ אֲשֶׁר לְיִרְאָתֶֽךָ׃ | 38 |
Stóri govor svoj hlapcu svojemu, kateri je vdan strahu pred teboj.
| הַעֲבֵר חֶרְפָּתִי אֲשֶׁר יָגֹרְתִּי כִּי מִשְׁפָּטֶיךָ טוֹבִֽים׃ | 39 |
Odvrni sramoto mojo, katere se bojim, ker dobre so pravice tvoje.
| הִנֵּה תָּאַבְתִּי לְפִקֻּדֶיךָ בְּצִדְקָתְךָ חַיֵּֽנִי׃ | 40 |
Glej, ukazov tvojih želim, v pravici tvoji daj mi živeti.
| וִיבֹאֻנִי חֲסָדֶךָ יְהֹוָה תְּשׁוּעָתְךָ כְּאִמְרָתֶֽךָ׃ | 41 |
Vav. Ko mi bodejo prišle milosti tvoje, Gospod; blaginja tvoja po govoru tvojem,
| וְאֶעֱנֶה חֹרְפִי דָבָר כִּֽי־בָטַחְתִּי בִּדְבָרֶֽךָ׃ | 42 |
Odgovoril bodem njemu, ki me sramoti, kakor je; ker zaupanje imam v besedo tvojo.
| וְֽאַל־תַּצֵּל מִפִּי דְבַר־אֱמֶת עַד־מְאֹד כִּי לְמִשְׁפָּטֶךָ יִחָֽלְתִּי׃ | 43 |
Ali od ust mojih ne odvzemi besede svoje resnične; ker pravic tvojih čakam.
| וְאֶשְׁמְרָה תוֹרָתְךָ תָמִיד לְעוֹלָם וָעֶֽד׃ | 44 |
In spolnjeval bodem zakon tvoj vedno, vekomaj in vekomaj.
| וְאֶתְהַלְּכָה בָרְחָבָה כִּי פִקֻּדֶיךָ דָרָֽשְׁתִּי׃ | 45 |
In neprestano bodem hodil po sami širjavi, ker povelj tvojih iščem.
| וַאֲדַבְּרָה בְעֵדֹתֶיךָ נֶגֶד מְלָכִים וְלֹא אֵבֽוֹשׁ׃ | 46 |
In govoril bodem o pričanjih tvojih pred kralji, in ne bode me sram.
| וְאֶשְׁתַּעֲשַׁע בְּמִצְוֺתֶיךָ אֲשֶׁר אָהָֽבְתִּי׃ | 47 |
In razveseljujoč se v zapovedih tvojih, katere ljubim,
| וְאֶשָּֽׂא־כַפַּי אֶֽל־מִצְוֺתֶיךָ אֲשֶׁר אָהָבְתִּי וְאָשִׂיחָה בְחֻקֶּֽיךָ׃ | 48 |
Dvignil bodem roke svoje do povelj tvojih, katera ljubim, in premišljeval postave tvoje.
| זְכֹר־דָּבָר לְעַבְדֶּךָ עַל אֲשֶׁר יִֽחַלְתָּֽנִי׃ | 49 |
Zajin. Spomni se besede svoje s hlapcem svojim, o kateri si mi dal upanje.
| זֹאת נֶחָמָתִי בְעׇנְיִי כִּי אִמְרָתְךָ חִיָּֽתְנִי׃ | 50 |
To je tolažilo moje v bridkosti moji; da me govor tvoj oživlja.
| זֵדִים הֱלִיצֻנִי עַד־מְאֹד מִתּוֹרָתְךָ לֹא נָטִֽיתִי׃ | 51 |
Prevzetniki se mi posmehujejo silno, od postave tvoje ne zavijem.
| זָכַרְתִּי מִשְׁפָּטֶיךָ מֵעוֹלָם ׀ יְהֹוָה וָאֶתְנֶחָֽם׃ | 52 |
Spominjam so sodbà tvojih od vekomaj, Gospod, in samega sebe tolažim.
| זַלְעָפָה אֲחָזַתְנִי מֵרְשָׁעִים עֹזְבֵי תּֽוֹרָתֶֽךָ׃ | 53 |
Vihar me grabi od krivičnih, ki zapuščajo zakon tvoj.
| זְמִרוֹת הָיוּ־לִי חֻקֶּיךָ בְּבֵית מְגוּרָֽי׃ | 54 |
Prepevanju predmet so mi postave tvoje v kraji popotovanj mojih.
| זָכַרְתִּי בַלַּיְלָה שִׁמְךָ יְהֹוָה וָאֶשְׁמְרָה תּֽוֹרָתֶֽךָ׃ | 55 |
Ponoči se spominjam imena tvojega, Gospod; in zakon tvoj spolnjujem.
| זֹאת הָיְתָה־לִּי כִּי פִקֻּדֶיךָ נָצָֽרְתִּי׃ | 56 |
To je tolažba meni, da hranim zapovedi tvoje.
| חֶלְקִי יְהֹוָה אָמַרְתִּי לִשְׁמֹר דְּבָרֶֽיךָ׃ | 57 |
Het. Delež moj si, Gospod, pravim, da spolnjujem besede tvoje.
| חִלִּיתִי פָנֶיךָ בְכׇל־לֵב חׇנֵּנִי כְּאִמְרָתֶֽךָ׃ | 58 |
Obličje tvoje molim iz vsega srca svojega; milost mi izkaži po govoru svojem.
| חִשַּׁבְתִּי דְרָכָי וָאָשִׁיבָה רַגְלַי אֶל־עֵדֹתֶֽיךָ׃ | 59 |
Pota svoja premišljam, da obračam noge svoje po pričanjih tvojih.
| חַשְׁתִּי וְלֹא הִתְמַהְמָהְתִּי לִשְׁמֹר מִצְוֺתֶֽיךָ׃ | 60 |
Hitim in se ne mudim spolnjevat zapovedi tvoje.
| חֶבְלֵי רְשָׁעִים עִוְּדֻנִי תּוֹרָתְךָ לֹא שָׁכָֽחְתִּי׃ | 61 |
Krdela krivičnih me plenijo, a postave tvoje ne zabim.
| חֲצֽוֹת־לַיְלָה אָקוּם לְהוֹדוֹת לָךְ עַל מִשְׁפְּטֵי צִדְקֶֽךָ׃ | 62 |
O polunoči vstajam slavit te, zavoljo zapovedi tvojih pravičnih.
| חָבֵר אָנִי לְכׇל־אֲשֶׁר יְרֵאוּךָ וּלְשֹׁמְרֵי פִּקּוּדֶֽיךָ׃ | 63 |
Tovariš sem vsem, kateri te česté in spolnjujejo povelja tvoja.
| חַסְדְּךָ יְהֹוָה מָלְאָה הָאָרֶץ חֻקֶּיךָ לַמְּדֵֽנִי׃ | 64 |
Milosti tvoje, o Gospod, polna je zemlja; postave svoje me úči.
| טוֹב עָשִׂיתָ עִֽם־עַבְדְּךָ יְהֹוָה כִּדְבָרֶֽךָ׃ | 65 |
Tet. Dobro si storil hlapcu svojemu, Gospod; po besedi svoji.
| טוּב טַעַם וָדַעַת לַמְּדֵנִי כִּי בְמִצְוֺתֶיךָ הֶאֱמָֽנְתִּי׃ | 66 |
Izvrstnost pameti in vednosti me úči; ker zapovedim tvojim verujem.
| טֶרֶם אֶעֱנֶה אֲנִי שֹׁגֵג וְעַתָּה אִמְרָתְךָ שָׁמָֽרְתִּי׃ | 67 |
Ko nisem še govoril, motil sem se; sedaj pa spolnjujem govor tvoj.
| טוֹב־אַתָּה וּמֵטִיב לַמְּדֵנִי חֻקֶּֽיךָ׃ | 68 |
Dober si in dobrotljiv, úči me postave svoje.
| טָפְלוּ עָלַי שֶׁקֶר זֵדִים אֲנִי בְּכׇל־לֵב ׀ אֶצֹּר פִּקּוּדֶֽיךָ׃ | 69 |
Ko zvijačo napravljajo zoper mene prevzetniki, jaz iz vsega srca hranim povelja tvoja.
| טָפַשׁ כַּחֵלֶב לִבָּם אֲנִי תּוֹרָתְךָ שִׁעֲשָֽׁעְתִּי׃ | 70 |
Debelí se kakor z mastjo njih srce; jaz se zakona tvojega radujem.
| טֽוֹב־לִי כִֽי־עֻנֵּיתִי לְמַעַן אֶלְמַד חֻקֶּֽיךָ׃ | 71 |
Na dobro mi je bila bridkost, da bi se učil postav tvojih.
| טֽוֹב־לִי תוֹרַת־פִּיךָ מֵאַלְפֵי זָהָב וָכָֽסֶף׃ | 72 |
Boljši mi je zakon tvojih ust nego mnogo tisoč zlatnikov in srebernikov.
| יָדֶיךָ עָשׂוּנִי וַֽיְכוֹנְנוּנִי הֲבִינֵנִי וְאֶלְמְדָה מִצְוֺתֶֽיךָ׃ | 73 |
Jod. Roke tvoje so me naredile in napravile me; storí me razumnega, da se učim povelj tvojih.
| יְרֵאֶיךָ יִרְאוּנִי וְיִשְׂמָחוּ כִּי לִדְבָרְךָ יִחָֽלְתִּי׃ | 74 |
Boječi se tebe naj me vidijo ter se veselé, ker imam v besedi tvoji nado svojo.
| יָדַעְתִּי יְהֹוָה כִּי־צֶדֶק מִשְׁפָּטֶיךָ וֶאֱמוּנָה עִנִּיתָֽנִי׃ | 75 |
Spoznavam, Gospod, da so pravične sodbe tvoje; in da si me v zvestobi ponižal.
| יְהִי־נָא חַסְדְּךָ לְנַחֲמֵנִי כְּאִמְרָתְךָ לְעַבְדֶּֽךָ׃ | 76 |
Pridi skoraj milost tvoja, da me tolaži, po govoru tvojem s tvojim hlapcem.
| יְבֹאוּנִי רַחֲמֶיךָ וְאֶחְיֶה כִּי־תוֹרָתְךָ שַׁעֲשֻׁעָֽי׃ | 77 |
Dojdejo naj mi usmiljenja tvoja, da živim; ker zakon je vse razveseljevanje moje.
| יֵבֹשׁוּ זֵדִים כִּי־שֶׁקֶר עִוְּתוּנִי אֲנִי אָשִׂיחַ בְּפִקּוּדֶֽיךָ׃ | 78 |
Osramoté se naj prevzetniki, ker mi hudo delajo po krivem, ko premišljujem povelja tvoja.
| יָשׁוּבוּ לִי יְרֵאֶיךָ (וידעו) [וְיֹדְעֵי] עֵדֹתֶֽיךָ׃ | 79 |
Povrnejo se naj k meni boječi se tebe in poznajoči pričanja tvoja.
| יְהִי־לִבִּי תָמִים בְּחֻקֶּיךָ לְמַעַן לֹא אֵבֽוֹשׁ׃ | 80 |
Srce moje bode pošteno v postavah tvojih, da se ne osramotim.
| כָּלְתָה לִתְשׁוּעָתְךָ נַפְשִׁי לִדְבָרְךָ יִחָֽלְתִּי׃ | 81 |
Kaf. Duša moja koperni po blaginji tvoji; v besedi tvoji imam nado.
| כָּלוּ עֵינַי לְאִמְרָתֶךָ לֵאמֹר מָתַי תְּֽנַחֲמֵֽנִי׃ | 82 |
Oči moje koperné po govoru tvojem, ko govorim: Kedaj me bodeš potolažil?
| כִּֽי־הָיִיתִי כְּנֹאד בְּקִיטוֹר חֻקֶּיךָ לֹא שָׁכָֽחְתִּי׃ | 83 |
Dasì sem podoben mehu v dimu, postav tvojih nisem pozabil.
| כַּמָּה יְמֵֽי־עַבְדֶּךָ מָתַי תַּעֲשֶׂה בְרֹדְפַי מִשְׁפָּֽט׃ | 84 |
Koliko bode dnî hlapca tvojega? Kedaj bodeš sodil nje, ki me preganjajo?
| כָּרוּ־לִי זֵדִים שִׁיחוֹת אֲשֶׁר לֹא כְתוֹרָתֶֽךָ׃ | 85 |
Jame mi kopljejo prevzetniki, kateri se ne ravnajo po zakonu tvojem.
| כׇּל־מִצְוֺתֶיךָ אֱמוּנָה שֶׁקֶר רְדָפוּנִי עׇזְרֵֽנִי׃ | 86 |
Vsa povelja tvoja zgolj resnica; po krivem me preganjajo, pomagaj mi.
| כִּמְעַט כִּלּוּנִי בָאָרֶץ וַאֲנִי לֹא־עָזַבְתִּי פִקֻּדֶֽיךָ׃ | 87 |
Skoraj so me uničili vrženega na tla; jaz pa se nísem izneveril postavam tvojim.
| כְּחַסְדְּךָ חַיֵּנִי וְאֶשְׁמְרָה עֵדוּת פִּֽיךָ׃ | 88 |
Po milosti svoji ohrani me živega, da spolnjujem pričanja tvojih ust.
| לְעוֹלָם יְהֹוָה דְּבָרְךָ נִצָּב בַּשָּׁמָֽיִם׃ | 89 |
Lamed. Vekomaj, o Gospod, biva beseda tvoja v nebesih,
| לְדֹר וָדֹר אֱמוּנָתֶךָ כּוֹנַנְתָּֽ אֶרֶץ וַֽתַּעֲמֹֽד׃ | 90 |
Od roda do roda zvestoba tvoja; ko si ustanavljal zemljo, stala je ona.
| לְֽמִשְׁפָּטֶיךָ עָמְדוּ הַיּוֹם כִּי הַכֹּל עֲבָדֶֽיךָ׃ | 91 |
Po sodbah tvojih stoji vse še danes; ker vse ono služi tebi.
| לוּלֵי תוֹרָתְךָ שַׁעֲשֻׁעָי אָז אָבַדְתִּי בְעׇנְיִֽי׃ | 92 |
Ako bi ne bil zakon tvoj vse razveseljevanje moje, zdavnaj že bi bil poginil v nadlogi svoji.
| לְעוֹלָם לֹא־אֶשְׁכַּח פִּקּוּדֶיךָ כִּי בָם חִיִּיתָֽנִי׃ | 93 |
Vekomaj ne pozabim povelj tvojih, ker z njimi hraniš me živega.
| לְֽךָ־אֲנִי הוֹשִׁיעֵנִי כִּי פִקּוּדֶיךָ דָרָֽשְׁתִּי׃ | 94 |
Tvoj sem, hrani me, ker povelj tvojih iščem.
| לִי קִוּוּ רְשָׁעִים לְאַבְּדֵנִי עֵדֹתֶיךָ אֶתְבּוֹנָֽן׃ | 95 |
Ko me čakajo krivični, da me pogubé, pregledujem pričanja tvoja.
| לְֽכׇל־תִּכְלָה רָאִיתִי קֵץ רְחָבָה מִצְוָתְךָ מְאֹֽד׃ | 96 |
Sleherne popolnosti vidim da je konec; povelje tvoje pa je obširno silno.
| מָה־אָהַבְתִּי תוֹרָתֶךָ כׇּל־הַיּוֹם הִיא שִׂיחָתִֽי׃ | 97 |
Mem. Kako ljubim zakon tvoj! ves dan je premišljevanje moje.
| מֵֽאֹיְבַי תְּחַכְּמֵנִי מִצְוֺתֶךָ כִּי לְעוֹלָם הִיא־לִֽי׃ | 98 |
Modrejšega od sovražnikov mojih me dela po poveljih tvojih; ker vekomaj mi je na strani.
| מִכׇּל־מְלַמְּדַי הִשְׂכַּלְתִּי כִּי עֵדְוֺתֶיךָ שִׂיחָה לִֽי׃ | 99 |
Razumnejši postajam od vseh učenikov svojih; ker pričanja tvoja so premišljevanje moje.
| מִזְּקֵנִים אֶתְבּוֹנָן כִּי פִקּוּדֶיךָ נָצָֽרְתִּי׃ | 100 |
Razumnejši sem od starcev, ker hranim povelja tvoja.
| מִכׇּל־אֹרַח רָע כָּלִאתִי רַגְלָי לְמַעַן אֶשְׁמֹר דְּבָרֶֽךָ׃ | 101 |
Od vsake hudobne steze zadržujem noge svoje, da spolnjujem besedo tvojo.
| מִמִּשְׁפָּטֶיךָ לֹא־סָרְתִּי כִּי־אַתָּה הוֹרֵתָֽנִי׃ | 102 |
Od sodbâ tvojih se ne ganem, ker ti me učiš.
| מַה־נִּמְלְצוּ לְחִכִּי אִמְרָתֶךָ מִדְּבַשׁ לְפִֽי׃ | 103 |
Kako sladki so mojemu grlu govori tvoji! sladkejši od medú ustom mojim.
| מִפִּקּוּדֶיךָ אֶתְבּוֹנָן עַל־כֵּן שָׂנֵאתִי ׀ כׇּל־אֹרַח שָֽׁקֶר׃ | 104 |
Po poveljih tvojih sem razumen, zatorej sovražim vsako stezo krivičnosti.
| נֵר־לְרַגְלִי דְבָרֶךָ וְאוֹר לִנְתִיבָתִֽי׃ | 105 |
Nun. Svetilo nogi moji je beseda tvoja, in poti moji luč.
| נִשְׁבַּעְתִּי וָאֲקַיֵּמָה לִשְׁמֹר מִשְׁפְּטֵי צִדְקֶֽךָ׃ | 106 |
Prisegel sem, kar bodem držal, da bodem spolnjeval pravične sodbe tvoje.
| נַעֲנֵיתִי עַד־מְאֹד יְהֹוָה חַיֵּנִי כִדְבָרֶֽךָ׃ | 107 |
Ponižan sem silno, Gospod; živega me ohrani, po besedi svoji.
| נִדְבוֹת פִּי רְצֵה־נָא יְהֹוָה וּֽמִשְׁפָּטֶיךָ לַמְּדֵֽנִי׃ | 108 |
Prostovoljne daritve ust mojih sprejemaj, prosim, Gospod; in pravice svoje me úči.
| נַפְשִׁי בְכַפִּי תָמִיד וְתוֹרָתְךָ לֹא שָׁכָֽחְתִּי׃ | 109 |
Duša moja je vedno v roki moji; vendar ne zabim tvojega zakona.
| נָתְנוּ רְשָׁעִים פַּח לִי וּמִפִּקּוּדֶיךָ לֹא תָעִֽיתִי׃ | 110 |
Mogočni krivičniki mi stavijo zanko, vendar od povelj tvojih ne zajdem.
| נָחַלְתִּי עֵדְוֺתֶיךָ לְעוֹלָם כִּֽי־שְׂשׂוֹן לִבִּי הֵֽמָּה׃ | 111 |
Pričanja tvoja imam vekomaj, ker so veselje mojemu srcu.
| נָטִיתִי לִבִּי לַעֲשׂוֹת חֻקֶּיךָ לְעוֹלָם עֵֽקֶב׃ | 112 |
Srce svoje nagibljem, da spolnjuje postave tvoje, vekomaj, večno!
| סֵעֲפִים שָׂנֵאתִי וְֽתוֹרָתְךָ אָהָֽבְתִּי׃ | 113 |
Sameh. Misli druge sovražim, zakon pa tvoj ljubim.
| סִתְרִי וּמָגִנִּי אָתָּה לִדְבָרְךָ יִחָֽלְתִּי׃ | 114 |
Zatišje si moje in ščit moj; v besedi tvoji imam nado.
| סוּרוּ־מִמֶּנִּי מְרֵעִים וְאֶצְּרָה מִצְוֺת אֱלֹהָֽי׃ | 115 |
Umaknite se od mene, hudobni, da hranim ukaze svojega Boga.
| סׇמְכֵנִי כְאִמְרָתְךָ וְאֶחְיֶה וְאַל־תְּבִישֵׁנִי מִשִּׂבְרִֽי׃ | 116 |
Podpiraj me po govoru svojem, da živim; in ne osramoti me v nadi moji.
| סְעָדֵנִי וְאִוָּשֵׁעָה וְאֶשְׁעָה בְחֻקֶּיךָ תָמִֽיד׃ | 117 |
Podpiraj me, da bodem otét, in da gledam vedno na postave tvoje.
| סָלִיתָ כׇּל־שׁוֹגִים מֵחֻקֶּיךָ כִּי־שֶׁקֶר תַּרְמִיתָֽם׃ | 118 |
Vse, kateri izgrešujejo postave tvoje, teptaš; ker krivična je njih zvijača.
| סִגִים הִשְׁבַּתָּ כׇל־רִשְׁעֵי־אָרֶץ לָכֵן אָהַבְתִּי עֵדֹתֶֽיךָ׃ | 119 |
Kakor žlindro odpravljaš vse krivične sè zemlje; zatorej ljubim pričanja tvoja.
| סָמַר מִפַּחְדְּךָ בְשָׂרִי וּֽמִמִּשְׁפָּטֶיךָ יָרֵֽאתִי׃ | 120 |
Od strahú pred teboj trepeče meso moje; tako me je strah tvojih sodbâ.
| עָשִׂיתִי מִשְׁפָּט וָצֶדֶק בַּל־תַּנִּיחֵנִי לְעֹשְׁקָֽי׃ | 121 |
Hajin. Po sodbi delam in pravici; ne izročaj me njim, ki me stiskajo.
| עֲרֹב עַבְדְּךָ לְטוֹב אַֽל־יַעַשְׁקֻנִי זֵדִֽים׃ | 122 |
Porok bodi hlapcu svojemu na dobro; da me ne zatirajo prevzetni.
| עֵינַי כָּלוּ לִישׁוּעָתֶךָ וּלְאִמְרַת צִדְקֶֽךָ׃ | 123 |
Oči moje koperné po blaginji tvoji, in po pravičnem govoru tvojem.
| עֲשֵׂה עִם־עַבְדְּךָ כְחַסְדֶּךָ וְחֻקֶּיךָ לַמְּדֵֽנִי׃ | 124 |
Ravnaj po milosti svoji s hlapcem svojim; in postave svoje me úči.
| עַבְדְּךָ־אָנִי הֲבִינֵנִי וְאֵדְעָה עֵֽדֹתֶֽיךָ׃ | 125 |
Hlapec sem tvoj, storí me razumnega, da spoznam pričanja tvoja.
| עֵת לַעֲשׂוֹת לַיהֹוָה הֵפֵרוּ תּוֹרָתֶֽךָ׃ | 126 |
Čas je, da dela Gospod; v nič dévajo zakon tvoj.
| עַל־כֵּן אָהַבְתִּי מִצְוֺתֶיךָ מִזָּהָב וּמִפָּֽז׃ | 127 |
Zatorej bolj ljubim ukaze tvoje, ko zlato in sicer najčistejše.
| עַל־כֵּן ׀ כׇּל־פִּקּוּדֵי כֹל יִשָּׁרְתִּי כׇּל־אֹרַח שֶׁקֶר שָׂנֵֽאתִי׃ | 128 |
Zato spoznavam vse ukaze za prave; vsako stezo krivičnosti sovražim.
| פְּלָאוֹת עֵדְוֺתֶיךָ עַל־כֵּן נְצָרָתַם נַפְשִֽׁי׃ | 129 |
Pe. Čudovita so pričanja tvoja; zatorej jih hrani duša moja.
| פֵּתַח דְּבָרֶיךָ יָאִיר מֵבִין פְּתָיִֽים׃ | 130 |
Dohod besed tvojih razsvetljuje; z razumnostjo podučuje preproste.
| פִּֽי־פָעַרְתִּי וָאֶשְׁאָפָה כִּי לְמִצְוֺתֶיךָ יָאָֽבְתִּי׃ | 131 |
Usta svoja raztezam in sopiham; ker želján sem ukazov tvojih.
| פְּנֵה־אֵלַי וְחׇנֵּנִי כְּמִשְׁפָּט לְאֹהֲבֵי שְׁמֶֽךָ׃ | 132 |
Ozri se v mé in storí mi milost; kakor je prav proti njim, kateri ljubijo ime tvoje.
| פְּעָמַי הָכֵן בְּאִמְרָתֶךָ וְֽאַל־תַּשְׁלֶט־בִּי כׇל־אָֽוֶן׃ | 133 |
Noge moje utrdi v govoru svojem, in ne daj da gospoduje kaka krivica z menoj.
| פְּדֵנִי מֵעֹשֶׁק אָדָם וְאֶשְׁמְרָה פִּקּוּדֶֽיךָ׃ | 134 |
Otmi me zatiranja ljudî, da spolnjujem postave tvoje.
| פָּנֶיךָ הָאֵר בְּעַבְדֶּךָ וְלַמְּדֵנִי אֶת־חֻקֶּֽיךָ׃ | 135 |
Daj, da sveti tvoje obličje pred hlapcem tvojim; in úči me postave svoje.
| פַּלְגֵי־מַיִם יָרְדוּ עֵינָי עַל לֹא־שָׁמְרוּ תֽוֹרָתֶֽךָ׃ | 136 |
Potoki vodâ tekó iz mojih oči, zaradi njih, ki ne spolnjujejo tvojega zakona.
| צַדִּיק אַתָּה יְהֹוָה וְיָשָׁר מִשְׁפָּטֶֽיךָ׃ | 137 |
Sade. Pravičen si, Gospod, in raven v sodbah svojih.
| צִוִּיתָ צֶדֶק עֵדֹתֶיךָ וֶאֱמוּנָה מְאֹֽד׃ | 138 |
Ukazal si pravična pričanja svoja, in silno zvesta.
| צִמְּתַתְנִי קִנְאָתִי כִּֽי־שָׁכְחוּ דְבָרֶיךָ צָרָֽי׃ | 139 |
Od gorečnosti svoje ginem, ker besede tvoje zabijo sovražniki moji.
| צְרוּפָה אִמְרָתְךָ מְאֹד וְֽעַבְדְּךָ אֲהֵבָֽהּ׃ | 140 |
Čist je govor tvoj močno; zatorej ga ljubi hlapec tvoj.
| צָעִיר אָנֹכִי וְנִבְזֶה פִּקֻּדֶיךָ לֹא שָׁכָֽחְתִּי׃ | 141 |
Majhen sem jaz in zaničevan; povelj tvojih ne zabim,
| צִדְקָתְךָ צֶדֶק לְעוֹלָם וְֽתוֹרָתְךָ אֱמֶֽת׃ | 142 |
Pravice tvoje, vedne pravice, in postave tvoje resnične.
| צַר־וּמָצוֹק מְצָאוּנִי מִצְוֺתֶיךָ שַׁעֲשֻׁעָֽי׃ | 143 |
Zatiranje in stiska me obhajati; ukazi tvoji so razveseljevanje moje.
| צֶדֶק עֵדְוֺתֶיךָ לְעוֹלָם הֲבִינֵנִי וְאֶחְיֶֽה׃ | 144 |
Pravica pričanj tvojih je vekomaj; razumnega me naredi, da živim.
| קָרָאתִי בְכׇל־לֵב עֲנֵנִי יְהֹוָה חֻקֶּיךָ אֶצֹּֽרָה׃ | 145 |
Kof. Ko te kličem iz vsega srca, usliši me, Gospod, da hranim postave tvoje.
| קְרָאתִיךָ הוֹשִׁיעֵנִי וְאֶשְׁמְרָה עֵדֹתֶֽיךָ׃ | 146 |
Ko te kličem, reši me, da spolnjujem pričanja tvoja.
| קִדַּמְתִּי בַנֶּשֶׁף וָאֲשַׁוֵּעָה (לדבריך) [לִדְבָרְךָ] יִחָֽלְתִּי׃ | 147 |
Préd te pridem v somraku, da vpijem; v besedo tvojo imam upanje.
| קִדְּמוּ עֵינַי אַשְׁמֻרוֹת לָשִׂיחַ בְּאִמְרָתֶֽךָ׃ | 148 |
Oči moje prehitujejo straže, premišljat govor tvoj.
| קוֹלִי שִׁמְעָה כְחַסְדֶּךָ יְהֹוָה כְּֽמִשְׁפָּטֶךָ חַיֵּֽנִי׃ | 149 |
Glas moj poslušaj po milosti svoji, Gospod; po sodbah svojih ohrani me živega,
| קָרְבוּ רֹדְפֵי זִמָּה מִתּוֹרָתְךָ רָחָֽקוּ׃ | 150 |
Ko se bližajo pregrehe učenci, ki so daleč od zakona tvojega,
| קָרוֹב אַתָּה יְהֹוָה וְֽכׇל־מִצְוֺתֶיךָ אֱמֶֽת׃ | 151 |
Blizu si, Gospod; in vsi ukazi tvoji so resnica.
| קֶדֶם יָדַעְתִּי מֵעֵדֹתֶיךָ כִּי לְעוֹלָם יְסַדְתָּֽם׃ | 152 |
Zdavnaj vem o pričanjih tvojih, da si jih ustanovil vekomaj.
| רְאֵה־עׇנְיִי וְחַלְּצֵנִי כִּי־תוֹרָתְךָ לֹא שָׁכָֽחְתִּי׃ | 153 |
Reš. Ozri se v nadlogo mojo, in reši me; ker zakona tvojega ne zabim.
| רִיבָה רִיבִי וּגְאָלֵנִי לְאִמְרָתְךָ חַיֵּֽנִי׃ | 154 |
Prevzemi pravdo mojo in reši me; po govoru svojem ohrani me živega.
| רָחוֹק מֵרְשָׁעִים יְשׁוּעָה כִּי־חֻקֶּיךָ לֹא דָרָֽשׁוּ׃ | 155 |
Daleč od krivičnih bodi blaginja, ker ne iščejo postav tvojih.
| רַחֲמֶיךָ רַבִּים ׀ יְהֹוָה כְּֽמִשְׁפָּטֶיךָ חַיֵּֽנִי׃ | 156 |
Usmiljenje tvoje je obilo, Gospod; po sodbah tvojih, ohrani me živega.
| רַבִּים רֹדְפַי וְצָרָי מֵעֵדְוֺתֶיךָ לֹא נָטִֽיתִי׃ | 157 |
Dasì je mnogo preganjalcev mojih in sovražnikov mojih, od pričanj tvojih ne krenem.
| רָאִיתִי בֹגְדִים וָאֶתְקוֹטָטָה אֲשֶׁר אִמְרָתְךָ לֹא שָׁמָֽרוּ׃ | 158 |
Kakor hitro vidim izdajalce, mučim z gnjusom samega sebe, ker se ne držé govora tvojega.
| רְאֵה כִּי־פִקּוּדֶיךָ אָהָבְתִּי יְהֹוָה כְּֽחַסְדְּךָ חַיֵּֽנִי׃ | 159 |
Glej, da ljubim povelja tvoja, Gospod; po milosti svoji ohrani me živega.
| רֹאשׁ־דְּבָרְךָ אֱמֶת וּלְעוֹלָם כׇּל־מִשְׁפַּט צִדְקֶֽךָ׃ | 160 |
Preblaga beseda tvoja je sama resnica; in vekomaj je vsaka pravična sodba tvoja.
| שָׂרִים רְדָפוּנִי חִנָּם (ומדבריך) [וּמִדְּבָרְךָ] פָּחַד לִבִּֽי׃ | 161 |
Šin. Ko me preganjajo po nedolžnem prvaki; boji se besede tvoje moje srce.
| שָׂשׂ אָנֹכִי עַל־אִמְרָתֶךָ כְּמוֹצֵא שָׁלָל רָֽב׃ | 162 |
Veselim se govora tvojega; kakor kdor je našel plen obilen.
| שֶׁקֶר שָׂנֵאתִי וַאֲתַעֵבָה תּוֹרָתְךָ אָהָֽבְתִּי׃ | 163 |
Krivičnost sovražim in studim, zakon tvoj ljubim.
| שֶׁבַע בַּיּוֹם הִלַּלְתִּיךָ עַל מִשְׁפְּטֵי צִדְקֶֽךָ׃ | 164 |
Sedemkrat te hvalim na dán za pravične sodbe tvoje.
| שָׁלוֹם רָב לְאֹהֲבֵי תוֹרָתֶךָ וְאֵֽין־לָמוֹ מִכְשֽׁוֹל׃ | 165 |
Velik mir imajo, kateri ljubijo zakon tvoj, in ní jim izpotike.
| שִׂבַּרְתִּי לִישׁוּעָתְךָ יְהֹוָה וּֽמִצְוֺתֶיךָ עָשִֽׂיתִי׃ | 166 |
Blaginje tvoje čakam, Gospod; in ukaze tvoje spolnjujem.
| שָֽׁמְרָה נַפְשִׁי עֵדֹתֶיךָ וָאֹהֲבֵם מְאֹֽד׃ | 167 |
Duša moja spolnjuje pričanja tvoja, in ljubim jih močno.
| שָׁמַרְתִּי פִקּוּדֶיךָ וְעֵדֹתֶיךָ כִּי כׇל־דְּרָכַי נֶגְדֶּֽךָ׃ | 168 |
Povelja tvoja spolnjujem in pričanja tvoja, ker vsa pota moja so pred teboj.
| תִּקְרַב רִנָּתִי לְפָנֶיךָ יְהֹוָה כִּדְבָרְךָ הֲבִינֵֽנִי׃ | 169 |
Tav. Vpitje moje se bližaj tvojemu obličju, Gospod; po besedi svoji naredi me umnega.
| תָּבוֹא תְחִנָּתִי לְפָנֶיךָ כְּאִמְרָתְךָ הַצִּילֵֽנִי׃ | 170 |
Molitev moja pridi pred obličje tvoje; po govoru svojem otmi me.
| תַּבַּעְנָה שְׂפָתַי תְּהִלָּה כִּי תְלַמְּדֵנִי חֻקֶּֽיךָ׃ | 171 |
Hvala bodo vrela z ustnic mojih, ko me bodeš učil postave svoje.
| תַּעַן לְשׁוֹנִי אִמְרָתֶךָ כִּי כׇל־מִצְוֺתֶיךָ צֶּֽדֶק׃ | 172 |
Jezik moj bode prepeval govor tvoj, da so prepravične vse zapovedi tvoje.
| תְּהִי־יָדְךָ לְעׇזְרֵנִי כִּי פִקּוּדֶיךָ בָחָֽרְתִּי׃ | 173 |
V pomoč mi bodi na strani roka tvoja; ker volim povelja tvoja.
| תָּאַבְתִּי לִישׁוּעָתְךָ יְהֹוָה וְתוֹרָתְךָ שַׁעֲשֻׁעָֽי׃ | 174 |
Po blaginji tvoji hrepenim, Gospod; in zakon tvoj je vse razveseljevanje moje.
| תְּֽחִי־נַפְשִׁי וּֽתְהַלְלֶךָּ וּֽמִשְׁפָּטֶךָ יַעְזְרֻֽנִי׃ | 175 |
Živi duša moja, da hvali tebe; in sodbe tvoje naj pomagajo meni.
| תָּעִיתִי כְּשֶׂה אֹבֵד בַּקֵּשׁ עַבְדֶּךָ כִּי מִצְוֺתֶיךָ לֹא שָׁכָֽחְתִּי׃ | 176 |
Potikam se kakor ovca izgubljena, išči svojega hlapca; ker povelj tvojih ne zabim.
