Kinohi 42
1 A IKE ae la o Iakoba, he ai ma Aigupita, olelo aku la o Iakoba i kana poe keikikane, O ke aha ka oukou e nana aku nei, kekahi i kekahi?
Torej ko je Jakob videl, da je bilo v Egiptu žito, je Jakob rekel svojim sinovom: »Zakaj gledate drug drugega?«
2 Olelo aku la ia, Aia hoi, ua lohe au, ho ai ma Aigupita, E iho aku oukou ilaila, e kuai i ai na kakou, i ola kakou, aole e make.
Rekel je: »Glejte, slišal sem, da je v Egiptu žito, pojdite tja dol in ga kupite za nas od tod, da bomo lahko živeli in ne umrli.«
3 Hele aku la ka poe kaikuaana o Iosepa he umi ilalo i Aigupita e kuai i ai.
Jožefovih deset bratov je odšlo dol, da bi v Egiptu nakupili žita.
4 A o Beniamina, ke kaikaina o Iosepa, aole o Iakoba i hoouna aku ia ia me kona poe kaikunana, no ka mea, i olelo iho la ia, O poino kela.
Toda Jožefovega brata Benjamina Jakob ni poslal s svojimi brati, kajti rekel je: »Da ga ne bi morda doletela nesreča.«
5 Hele pu ae la na keiki a Iseraela iwaena o ka poe hele, e kuai i ai, no ka mea, ua wi loa ka aina o Kanaana.
Med temi, ki so prihajali, so prišli Izraelovi sinovi kupovat žito, kajti lakota je bila v kánaanski deželi.
6 O Iosepa no ke kiaaina olaila, a nana no i kuai na na kanaka a pau o ia aina. Hele mai la ka poe kaikuaana o Iosepa, a kulou iho la lakou imua ona, me na maka i ka honua.
Jožef pa je bil guverner nad deželo in on je bil tisti, ki je prodajal vsemu ljudstvu dežele. In prišli so Jožefovi bratje in se priklonili pred njim s svojimi obrazi k zemlji.
7 A nana aku la o Iosepa i kona poe kaikuaana, ike ae la oia ia lakou, a hoohuahualau aku oia ia lakou, olelo koikoi aku la oia ia lakou, i aku la ia lakou, Nohea mai oukou? Olelo mai la lakou, No ka aina o Kanaana mai, e kuai i ai.
Jožef je zagledal svoje brate in jih prepoznal, toda naredil se jim je tujca in jim surovo govoril in jim rekel: »Od kod prihajate?« Rekli so: »Iz kánaanske dežele, da kupimo hrano.«
8 Ua ike no o Iosepa i kona poe kaikuaana, aole nae lakou i ike ia ia.
Jožef je svoje brate prepoznal, oni pa ga niso prepoznali.
9 Hoomanao iho la o Iosepa i na moe ana i moe ai no lakou, i aku la oia ia lakou, He poe kiu oukou; ua hele mai oukou e nana i ka hemahema o ka aina.
Jožef se je spomnil sanj, ki jih je sanjal o njih in jim rekel: »Ogleduhi ste. Prišli ste, da vidite nezavarovanost dežele.«
10 Olelo mai la lakou ia ia, Aole ia, e kuu haku. I hele mai kau poe kauwa e kuai i ai.
Rekli so mu: »Ne, moj gospod, temveč so tvoji služabniki prišli kupit hrano.
11 He poe keiki makou a pau na ke kanaka hookahi; he poe kanaka pono, aole he poe kin makou o kau poe kauwa.
Vsi smo sinovi enega moža. Mi smo zvesti možje, tvoji služabniki niso ogleduhi.«
12 Olelo aku la ia ia lakou, Aole, ua hele mai nei oukou e nana i ka hemahema o ka aina.
Rekel jim je: »Ne, temveč ste prišli, da vidite nezavarovanost dežele.«
13 Olelo mai la lakou, O kau poe kauwa, he umi makou a me kumamalua o ko makou hanauna, na keiki a ke kanaka hookahi i ka aina o Kanaana, aia hoi ka muli loa i keia la me ka makuakane o makou, a o kekahi hoi, aole ia.
Rekli so: »Tvojih služabnikov je dvanajst bratov, sinovi enega moža v kánaanski deželi in glej, najmlajši je ta dan z našim očetom in enega ni.«
14 Olelo aku la o Iosepa ia lakou, Oia hoi ka'u i olelo aku nei ia oukou, he poe kiu oukou.
Jožef pa jim je rekel: »To je to, kar sem vam govoril, « rekoč: »Ogleduhi ste.
15 I keia mea e ikea ai oukou, ma ke ola o Parao, aole oukou e hoi aku, ke hiki ole mai ko oukou kaikaina.
S tem boste preizkušeni. Pri faraonovem življenju ne boste šli od tod, razen če ne pride sèm vaš najmlajši brat.
16 E hoouna ae i kekahi o oukou e kii i ko oukou kaikaina, a e paa oukou, i ikea ka oukou olelo a me ka pono io o oukou, aka, i ole, ma ke ola o Parao, he poe kiu io no oukou.
Pošljite enega izmed vas in naj gre po vašega brata, vi pa boste zadržani v ječi, da se bodo vaše besede lahko dokazale, če je v vas kaj resnice, ali pa ste, pri faraonovem življenju, zagotovo ogleduhi.«
17 A hoakoakoa mai la oia ia lakou a pau iloko o kahi paa, a ekolu la.
Vse skupaj jih je za tri dni zaprl v ječo.
18 A i ka po akolu, olelo aku la o Iosepa ia lakou, E hana oukou i keia, i ola oukou; ua makau wau i ke Akua.
Jožef jim je tretji dan rekel: »Storite to in živite, kajti bojim se Boga.
19 Ina he poe kanaka pono oukou, e paaia kekahi o oukou i ka halepaahao: e hoi aku oukou e halihali i ai na ka wi o ko oukou mau hale:
Če ste pravi možje, naj bo eden izmed vas zvezan v hiši vaše ječe, vi pa pojdite, nesite žito za lakoto svojih hiš,
20 A e lawe mai i ko oukou kaikaina io'u nei, pela e oiaio ai ka oukou olelo, alaila, aole oukou e make. Hana mai la lakou pela.
toda svojega najmlajšega brata privedite k meni. Tako bodo vaše besede preverjene in ne boste umrli.« In storili so tako.
21 Olelo ae la lakou kekahi i kekahi, Ua hewa io kakou i ko kakou kaikaina, no ka mea, ua ike kakou i ka ehaeha o kona naau, i ka manawa ana i noi mai ai ia kakou, aole kakou i hoolohe aku; no ia mea, ua hiki mai keia popilikia io kakou nei.
Rekli so drug drugemu: »Mi smo resnično krivi glede svojega brata v tem, [da] smo videli tesnobo njegove duše, ko nas je rotil, pa mu nismo prisluhnili. Zato je nad nas prišla ta tegoba.«
22 A olelo aku la o Reubena ia lakou, i aku la, Aole anei au i olelo aku ia oukou, i ka i ana aku, Mai hana hewa aku i ke keiki? Aole oukou i hoolohe mai. Aia hoi, no ia mea, ua imiia mai ko ia la koko.
Ruben jim je odgovoril, rekoč: »Mar vam nisem govoril, rekoč: ›Ne grešite zoper otroka, ‹ pa me niste hoteli poslušati? Zato, glejte, tudi njegova kri je zahtevana.«
23 Aole i ike lakou ua lohe pono o Iosepa ia lakou, no ka mea, ua olelo aku oia ia lakou, ma ke kanaka hoohalike olelo.
Niso pa vedeli, da jih je Jožef razumel, kajti govoril jim je po tolmaču.
24 Haliu aku la ia, mai o lakou la, a uwe iho la; haliu hou mai la oia ia lakou, kamailio pu me lakou, a lawe mai la oia ia Simeona, mai o lakou mai la, a hana paa iho la ia ia mamua o ko lakou mau maka.
Obrnil se je okoli, proč od njih in zajokal. In ponovno se je vrnil k njim, se posvetoval z njimi in od njih vzel Simeona ter ga zvezal pred njihovimi očmi.
25 Alaila, kauoha aku la o Iosepa, e uhao i ka ai i na eke a lakou a piha, a e hoihoi i ka moni a lakou iloko o ka lakou mau eke, a e haawi aku i o na lakou no ke alanui. Pela oia i hana aku ai ia lakou.
Potem je Jožef zapovedal, da naj njihove vreče napolnijo z žitom in denar vsakega povrnejo v njegovo vrečo in jim dajo preskrbo z živežem za na pot. In tako so jim storili.
26 Hooili ae la lakou i ka ai iluna iho o ko lakou mau hoki, a hele aku la.
Svoje osle so natovorili z žitom in odpotovali od tam.
27 A i ka wehe ana o kekahi i kana eke, e haawi aku i ai na kona hoki, ma kahi oioina, ike ae la ia i kana moni, no ka mea, aia hoi ia ma ka waha o kana eke.
Ko pa je eden izmed njih odprl svojo vrečo, da da svojemu oslu krmo v gostišču, je odkril svoj denar, kajti, glej, ta je bil v ustju njegove vreče.
28 A olelo aku la ia i kona poe hoahanau, E, ua hoihoiia mai ka'u moni; eia hoi ia iloko o ka'u eke. Hikilele iho la ko lakou naau, haalulu iho la lakou, i aku la kekahi i kekahi, Heaha keia mea a ke Akua i hana mai ai ia kakou?
Svojim bratom je rekel: »Moj denar je povrnjen in glejte, ta je celo v moji vreči.« Njihovo srce jim je omagalo in bili so prestrašeni, rekoč drug drugemu: »Kaj je to, kar nam je storil Bog?«
29 A hiki lakou io Iakoba la, i ko lakou makuakane i ka aina o Kanaana, hai aku la lakou ia ia i na mea a pau i loaa'i ia lakou; i aku la,
Prišli so k svojemu očetu Jakobu v kánaansko deželo in mu povedali vse, kar se jim je pripetilo, rekoč:
30 O ke kanaka, ka haku o ka aina i olelo koikoi mai ai ia makou; ua kuhi mai kela ia makou, he poe kiu no ka aina.
»Mož, ki je gospodar dežele, nam je surovo govoril in nas prijel za ogleduhe dežele.
31 A olelo aku la makou ia ia, He poe pono makou; aohe makou he kiu.
Mi pa smo mu rekli: ›Mi smo pravični možje, mi nismo ogleduhi.
32 He poe hanauna makou, he umi a me kumamalua, na keiki a ko makou makuakane; aole kekahi, a o ka muli loa, aia no ia i keia la me ko makou makuakane, i ka aina o Kanaana.
Nas je dvanajst bratov, sinov našega očeta. Enega ni, najmlajši pa je ta dan z našim očetom v kánaanski deželi.‹«
33 A o ke kanaka, ka haku o ka aina, olelo mai la ia makou, I keia mea e ikeia'i he poe kanaka pono oukou, E waiho mai oukou i kekahi hoahanau o oukou me au, a e lawe i ai na ka wi o ko oukou mau hale, a e hoi aku:
Mož, gospodar dežele, pa nam je rekel: »S tem bom spoznal, da ste pravični možje. Enega izmed svojih bratov pustite tukaj z menoj in vzemite hrano za lakoto svojih družin in odidite.
34 A e lawe mai oukou i ko oukou kaikaina io'u nei; alaila, ike au ia oukou, aohe kiu, he poe kanaka maikai no oukou; a e kuu aku au ia oukou i ko oukou hoahanau, a e kuai oukou iloko o keia aina.
Svojega najmlajšega brata pa privedite k meni. Potem bom vedel, da niste ogleduhi, temveč, da ste pravični možje. Tako vam bom osvobodil vašega brata, vi pa boste preprodajali v deželi.«
35 A i ka ninini ana aku a lakou i ka lakou mau eke, aia hoi, iloko o na eke a lakou, ka lakou mau laulau moni a pau. A ike ae la lakou a me ko lakou makuakane i na laulau moni, makau nui iho la lakou.
Pripetilo se je, ko so izpraznili svoje vreče, glej, da je bil sveženj denarja vsakega človeka v njegovi vreči. Ko so tako oni, kakor njihov oče, zagledali svežnje denarja, so bili prestrašeni.
36 A olelo mai la o Iakoba ko lakou makuakane ia lakou, Ua hoonele mai oukou ia'u i ka'u mau keiki. O Iosepa, aole ia, a o Simeona, aole ia, a e lawe aku ana oukou ia Beniamina. Ke pale mai nei keia mau mea a pau ia'u.
Njihov oče Jakob jim je rekel: »Oropali ste me mojih otrok. Jožefa ni in Simeona ni in proč hočete odvesti [še] Benjamina. Vse te stvari so zoper mene.«
37 Olelo aku la o Reubena i kona makuakane, i aku la, E pepehi mai oe i ka'u mau keiki elua, ke hoihoi ole mai au ia ia nei iou la; e haawi mai oe ia ia nei i kuu lima, na'u ia e hoihoi hou mai iou la.
Ruben je spregovoril svojemu očetu: »Moja dva sinova ubij, če ga ne privedem k tebi. Izroči ga v mojo roko, jaz pa ga bom ponovno privedel k tebi.«
38 Olelo mai la ia, Aole e iho aku ka'u keiki me oukou ilaila, no ka mea, ua make kona kaikuaana, oia nei wale no koe: ina poino keia, ma ke alanui a oukou e hele ai, alaila, lawe iho oukou i ko'u oho hina i ka lua me ke kaniuhu. (Sheol h7585)
Rekel je: »Moj sin ne bo šel dol s teboj, kajti njegov brat je mrtev, on pa je ostal sam. Če ga po poti, na katero greste, zadene nesreča, potem boste moje sive lase z bridkostjo privedli do groba.« (Sheol h7585)
