< Zabura 95 >

1 Ku zo, bari mu rera don farin ciki ga Ubangiji; bari mu yi sowa da ƙarfi ga Dutsen cetonmu.
Oh pridite, zapojmo Gospodu. Naredimo radosten glas skali rešitve naše duše.
2 Bari mu zo gabansa da godiya mu rera gare shi da kiɗi da waƙa.
Pridimo pred njegovo prisotnost z zahvaljevanjem in s psalmi mu naredimo radosten zvok.
3 Gama Ubangiji Allah mai girma ne, babban Sarki a bisa dukan alloli.
Kajti Gospod je velik Bog in velik Kralj nad vsemi bogovi.
4 A hannunsa ne zurfafan duniya suke, ƙwanƙolin dutse kuma nasa ne.
V njegovi roki so globoki kraji zemlje; tudi moč hribov je njegova.
5 Teku nasa ne, gama shi ne ya yi shi, da hannuwansa kuma ya yi busasshiyar ƙasa.
Morje je njegovo in on ga je naredil in njegove roke so oblikovale kopno zemljo.
6 Ku zo, bari mu rusuna mu yi sujada, bari mu durƙusa a gaban Ubangiji Mahaliccinmu;
Oh pridite, naj obožujemo in se priklonimo; pokleknimo pred Gospodom, našim stvarnikom.
7 gama shi ne Allahnmu mu mutanen makiyayansa ne, garke kuwa a ƙarƙashin kulawarsa. Yau, in kuka ji muryarsa,
Kajti on je naš Bog in mi smo ljudstvo njegovega pašnika in ovce njegove roke. Če boste danes zaslišali njegov glas,
8 “Kada ku taurare zukatanku kamar yadda kuka yi a Meriba, kamar yadda kuka yi a wancan rana a Massa a hamada,
ne zakrknite svojega srca kakor z izzivanjem in kakor na dan preizkušnje v divjini,
9 inda kakanninku suka gwada suka kuma jarraba ni, ko da yake sun ga abin da na yi.
ko so me vaši očetje skušali, me preizkušali in gledali moje delo.
10 Shekara arba’in na yi fushi da wancan tsara; na ce, ‘Su mutane ne waɗanda zukatansu suka kauce, kuma ba su san hanyoyina ba.’
Dolgih štirideset let sem s tem rodom skupaj žaloval in rekel: »To je ljudstvo, ki se moti v svojem srcu in niso spoznali mojih poti, «
11 Saboda haka na yi rantsuwa cikin fushina, ‘Ba za su taɓa shiga hutuna ba.’”
ki sem jim v svojem besu prisegel, da ne bodo vstopili v moj počitek.

< Zabura 95 >