< Zabura 70 >

1 Don mai bi da kaɗe-kaɗe. Ta Dawuda. Roƙo. Ka hanzarta, ya Allah, ka cece ni; Ya Ubangiji, zo da sauri ka taimake ni.
Podvizaj se, oh Bog, da me osvobodiš; podvizaj se, da mi pomagaš, oh Gospod.
2 Bari masu neman raina su sha kunya su kuma rikice; bari dukan masu sha’awar gani lalacewata su juye baya da kunya.
Naj bodo osramočeni in zbegani [tisti], ki strežejo po moji duši. Naj bodo obrnjeni nazaj in postavljeni v zmedenost, ki želijo mojo bolečino.
3 Bari masu ce mini, “Allah yă ƙara!” Su juye baya saboda kunyansu.
Naj bodo za nagrado svojega sramotenja obrnjeni nazaj, ki pravijo: »Aha, aha.«
4 Amma bari dukan masu nemanka su yi farin ciki su kuma yi murna a cikinka; bari waɗanda suke ƙaunar cetonka kullum su ce, “Bari Allah yă sami ɗaukaka!”
Naj se vsi tisti, ki te iščejo, veselijo in bodo veseli v tebi. Naj tisti, ki ljubijo tvojo rešitev duše, nenehno govorijo: »Naj bo Bog poveličan.«
5 Duk da haka ni matalauci ne da kuma mai bukata; ka zo da sauri gare ni, ya Allah. Kai ne mai taimakona da mai cetona; Ya Ubangiji, kada ka yi jinkiri.
Toda jaz sem ubog in pomoči potreben. Podvizaj se k meni, oh Bog. Ti si moja pomoč in moj osvoboditelj; oh Gospod, ne mudi se.

< Zabura 70 >