< Zabura 61 >
1 Don mai bi da kaɗe-kaɗe. Da kayan kiɗi masu tsirkiya. Ta Dawuda. Ka ji kukata, ya Allah; ka saurari addu’ata.
Načelniku godbe na strune, pesem Davidova. Sliši Bog, vpitje moje, ozri se v molitev mojo.
2 Daga iyakar duniya na yi kira gare ka, na yi kira yayinda zuciyata ta karai; ka bishe ni zuwa dutsen da ya fi ni tsayi.
Od skrajnosti dežele te kličem, ko se pogreza srce moje; na skalo, ki bodi višja od mene, pelji me.
3 Gama kai ne mafakata, hasumiya mai ƙarfi gāba da maƙiyi.
Ker bil si mi pribežališče, stolp krepak zoper sovražnika.
4 Ina marmari in zauna a tentinka har abada in sami mafaka a cikin inuwar fikafikanka. (Sela)
Bival bodem v šatoru tvojem na veke; pribežal bodem pod peróti tvojih zatišje.
5 Gama ka ji alkawarina, ya Allah; ka ba ni gādo na waɗanda suke tsoron sunanka.
Ker ti, Bog, si poslušal obljube moje, dal si dedovino spoštujočim ime tvoje.
6 Ka ƙara kwanakin ran sarki, shekarunsa su kasance a zamanai masu yawa.
Dni dodaj dnevom kraljevim; leta njegova naj bodejo kakor mnogih rodov.
7 Bari yă yi mulki a gaban Allah har abada; ka sa ƙaunarka da amincinka su tsare shi.
Ostane naj vekomaj pred Bogom; milost in zvestobo pripravi, da naj ga varujeti.
8 Sa’an nan zan riƙa rera yabo ga sunanka in kuma cika alkawarina kowace rana.
Tako bodem prepeval tvojemu imenu večno, opravljajoč vsak dan obljube svoje.