Zabura 50
1 Zabura ta Asaf. Maɗaukaki, Allah, Ubangiji, ya yi magana ya kuma kira duniya daga fitowar rana zuwa inda take fāɗuwa.
Psalm Asafu; Bog mogočni, Bog Gospod govori in kliče zemljo od vzhoda solnčnega do zahoda.
2 Daga Sihiyona, cikakkiya a kyau, Allah na haskakawa.
Sè Sijona, najvišje lepote, proseva Bog.
3 Allahnmu yana zuwa ba kuwa zai yi shiru ba; wuta mai cinyewa a gabansa, babban hadari kuma ya kewaye shi.
(Pridi, naš Bog, in ne delaj se gluhega); ogenj razsaja pred njim, in silno viharno je okrog njega.
4 Ya kira sammai da suke bisa, da duniya, don yă shari’anta mutanensa.
Nebesa kliče od zgoraj, in zemljo, da sodi ljudstvo svoje:
5 “Ku tattara mini shafaffuna, waɗanda suka yi alkawari da ni ta wurin hadaya.”
Zberite mi jih, katerim sem delil milost, kateri so storili zavezo z menoj po daritvi.
6 Sammai kuwa sun yi shelar adalcinsa gama Allah kansa alƙali ne. (Sela)
Ko so nebesa oznanjala pravico njegovo, da je Bog sodnik,
7 “Ku ji, ya mutanena, zan kuwa yi magana, Ya Isra’ila, zan kuwa ba da shaida a kanku. Ni ne Allah, Allahnku.
Čuj, ljudstvo moje, in govoril bodem, Izrael, in na pričo te klical; Bog, Bog naj bodem tvoj.
8 Ba na tsawata muku saboda hadayunku ko kuwa hadayunku na ƙonawa, waɗanda kuka taɓa kawo a gabana.
Ne zavoljo daritev tvojih te bodem svaril, da naj bodejo žgalne daritve tvoje vedno pred menoj.
9 Ba na bukatan bijimi daga turkenku ko awaki daga garkunanku,
Ne sprejmem iz hiše tvoje junca, kozličev iz tvojih ograj.
10 gama kowace dabbar kurmi nawa ne, da kuma shanu a kan dubban tuddai.
Ker moja je vsaka gozdna zver, živali v gorah tisoč,
11 Na san kowane tsuntsun da yake a duwatsu kuma halittun filaye nawa ne.
Vse tiče gorske poznam, in živali poljske so v moji oblasti.
12 Da a ce ina jin yunwa ai, ba sai na faɗa muku ba, gama duniyar nawa ne, da kome da yake cikinta.
Ko bi bil gladen, ne rekel bi tebi; ker moja je zemlja vesoljna in njena obilost.
13 Ina cin naman bijimai ne ko ina shan jinin awaki ne?
Ali živim o mesu krepkih juncev, ali pijem kozlov kri?
14 “Ku miƙa hadayar godiya ga Allah, ku cika alkawuranku ga Mafi Ɗaukaka,
Hvalo daruj Bogu, in najvišjemu opravljaj obljube svoje.
15 ku kira gare ni a ranar wahala; zan cece ku, za ku kuwa girmama ni.”
In kliči me o času stiske; rešil te bodem, da me čestiš.
16 Amma ga mugaye, Allah ya ce, “Wace dama ce kuke da ita na haddace dokokina ko na yin maganar alkawarina a leɓunanku?
Krivičnemu pa pravi Bog: Kaj da naštevaš zapovedi moje in jemlješ zavezo mojo v svoja usta?
17 Kun ƙi umarnina kuka kuma zubar da kalmomina a bayanku
Ker ti sovražiš poštenje, in besede moje si vrgel zá se.
18 Sa’ad da kuka ga ɓarawo, kukan haɗa kai da shi; kukan haɗa kai da mazinata.
Kakor hitro vidiš tatú, sprijazniš se z njim; in s prešestniki je delež tvoj.
19 Kuna amfani da bakunanku don mugunta kuna kuma gyara harshenku don ruɗu.
Usta svoja rabiš za húdo, in z jezikom svojim spletaš zvijačo.
20 Kuna ci gaba da magana a kan ɗan’uwanku ku kuma yi maganar ƙarya a kan ɗan mahaifinku.
Sedé obrekuješ svojega brata, sina matere svoje sramotiš.
21 Kun yi waɗannan abubuwa na kuwa yi shiru; kun ɗauka gaba ɗaya ni kamar ku ne. Amma zan tsawata muku in kuma zarge ku a fuskarku.
Ko si to počel, delal sem se gluhega; zato meniš, da sem prav tebi podoben: svarim te in govorim ti v óči.
22 “Ku lura da wannan, ku da kuka manta da Allah, ko kuwa in yayyage ku kucu-kucu, ba kuma wanda zai cece ku.
Pázite vendar na to vi, ki zábite Boga, da ne zgrabim in ga ne bode, da bi rešil.
23 Shi wanda ya miƙa hadayun godiya yakan girmama ni, ya kuma shirya hanya saboda in nuna masa ceton Allah.”
Kdor daruje hvalo, česti me, in kdor uravnava pot, storil bodem, da uživa blaginjo Božjo.
