Zabura 22

1 Don mai bi da kaɗe-kaɗe. Da salon “Matar Zomon Safiya.” Zabura ta Dawuda. Ya Allahna, ya Allahna, don me ka yashe ni? Me ya sa ka yi nisa da cetona, ka yi nesa daga kalmomin nishina?

Načelniku godbe o prvi zarji; psalm Davidov. Bog moj mogočni, Bog moj mogočni, zakaj si me zapustil? daleč od blaginje moje, od stoka mojega besed?

2 Ya Allahna, na yi kuka da rana, amma ba ka amsa ba, da dare kuma ban yi shiru ba.

Bog moj, zakaj me ne uslišiš, ko te kličem podnevi? in ponoči ni mi pokoja.

3 Duk da haka kana a kursiyi a matsayin Mai Tsarkin nan; kai ne yabon Isra’ila.

Saj si vendar svet, stanoviten, popolna hvala Izraelova.

4 A gare ka ne kakanninmu suka sa bege; sun dogara ka kuwa cece su.

Tebi so zaupali očetje naši; zaupali so, in osvobodil si jih.

5 Sun yi kuka gare ka suka kuma sami ceto; a gare ka suka dogara kuma ba su sha kunya ba.

K tebi so vpili, in oteti so bili, v té so zaupali in ni jih bilo sram.

6 Amma ni dai tsutsa ne ba mutum ba, wanda mutane suke yi wa ba’a suka kuma rena shi.

Jaz pa sem črv, in ne mož; sramota ljudém in zaničevanje ljudstvu.

7 Duk wanda ya gan ni yakan yi mini ba’a; suna yin mini ashar, suna kaɗa kansu suna cewa,

Vsi, ki me vidijo, namrdavajo se mi; režé se, glavó majó:

8 “Ya dogara ga Ubangiji; bari Ubangiji yă cece shi. Bari yă cece shi, da yake yana jin daɗinsa.”

H Gospodu pribega, reši ga naj; otmè ga naj, ker ima veselje nad njim.

9 Duk da haka ka fitar da ni daga ciki; ka sa na dogara gare ka, ko ma a ƙirjin mahaifiyata.

Saj ti si, ki si me potegnil iz materinega telesa, storil si, da sem brez skrbi živel na prsih matere svoje.

10 Daga haihuwa an jefa ni a kanka; daga cikin mahaifiyata kai ne Allahna.

K tebi sem bil zagnan od rojstva, od telesa matere moje bodi Bog moj mogočni.

11 Kada ka yi nesa da ni, gama wahala na kusa kuma babu wani da zai taimaka.

Ne bivaj daleč od mene, ko je blizu stiska, ko ni pomočnika.

12 Bijimai masu yawa sun kewaye ni; bijimai masu ƙarfi na Bashan sun sa ni a tsaka.

Obdajajo me junci mnogi, krepki junci Bazanski obsipljejo me.

13 Zakoki masu ruri suna yayyage abin da suka kama sun buɗe bakunansu a kaina.

Žrelo svoje odpirajo zoper mene, kakor lev zgrabljiv in rujoveč.

14 An zubar da ni kamar ruwa, kuma dukan ƙasusuwana sun fiffito daga mahaɗai. Zuciyata ta zama kaki; ta narke a cikina.

Kakor voda se razlivam, in vse kosti moje se razklepajo; srce moje je podobno vosku, taja se v osrčji mojem.

15 Ƙarfina ya bushe kamar kasko, harshena kuma ya manne wa dasashina na sama; ka kwantar da ni a ƙurar mutuwa.

Moja moč je suha kakor čepinja, in jezik moj se prijemlje neba mojega, in devaš me v smrtni prah.

16 Karnuka sun kewaye ni; ƙungiyar mugaye sun sa ni a tsaka, sun soki hannuwana da ƙafafuna.

Ker obdali so me psi; hudobnikov krdela so me obsula; prebodli so moje roke in noge moje.

17 Zan iya ƙirga ƙasusuwana; mutane suna farin ciki a kaina.

Seštel bi lahko vse svoje kosti; oni gledajo, ozirajo se v mé.

18 Sun raba rigunana a tsakaninsu suka kuma jefa ƙuri’a a kan rigunana.

Oblačila moja delé med seboj, in za suknjo mojo mečejo kocko.

19 Amma kai, ya Ubangiji, kada ka yi nisa; Ya Ƙarfina zo da sauri don ka taimake ni.

Ti torej, Gospod, ne bivaj daleč, krepost moja, hiti na pomoč mojo.

20 Ka ceci raina daga takobi, raina mai daraja daga ikon karnuka.

Otmi meča dušo mojo, psa edino mojo.

21 Ka cece ni daga bakin zakoki; ka cece ni daga ƙahonin ɓauna.

Reši me žrela levovega, in rogov samorogov, uslišavši me.

22 Zan furta sunanka ga’yan’uwana; cikin taron masu sujada zan yabe ka.

Ime tvoje bodem oznanjal bratom svojim; sredi zbora bodem te hvalil:

23 Ku da kuke tsoron Ubangiji, ku yabe shi! Dukanku zuriyar Yaƙub, ku girmama shi! Ku girmama shi, dukanku zuriyar Isra’ila!

Vi, ki se bojite Gospoda, hvalite ga; vse seme Jakobovo hvali ga; in boj se ga vse seme Izraelovo.

24 Gama bai rena ko yă ƙyale wahalar masu shan wuya ba; bai ɓoye fuskarsa daga gare shi ba amma ya saurari kukansa na neman taimako.

Ker ne zameta in ne zaničuje siromaštva siromakovega, in pred njim ne skriva obličja svojega; temuč ko vpije do njega, usliši ga.

25 Daga gare ka yabona yake zuwa cikin babban taro; a gaban waɗanda suke tsoronka zan cika alkawarina.

O dobrotah tvojih bode hvala moja v zboru velikem; obljube svoje bodem opravljal v pričo njih, ki se ga bojé.

26 Matalauta za su ci su ƙoshi; su da suke neman Ubangiji za su yabe shi, bari zukatanku su rayu har abada!

Jedli bodejo krotki in nasitili se; hvalili bodejo Gospoda, kateri ga iščejo; srce vaše bode živelo vekomaj.

27 Dukan iyakokin duniya za su tuna su kuma juya ga Ubangiji, kuma dukan iyalan al’ummai za su rusuna a gabansa,

Spomnijo se in povrnejo se h Gospodu vse meje zemlje, in priklonijo se pred teboj vse družine narodov.

28 gama mulki na Ubangiji ne kuma yana mulki a bisa al’ummai.

Ker Gospodovo je kraljestvo samo, in gospostvo ima nad narodi.

29 Dukan attajiran duniya za su yi biki su kuma yi sujada; dukan waɗanda suka gangara zuwa ƙura za su durƙusa a gabansa, waɗanda ba za su iya bar kansu da rai ba.

Jedli bodo in priklanjali se vsi zemlje bogatini; pred njim bodejo padali, katerikoli pojdejo dol v prah; kateri ni ohranil duše svoje v življenji.

30 Zuriya masu zuwa za su yi masa hidima; za a faɗa wa zuriya na nan gaba game da Ubangiji.

Teh seme bode ga čestilo, prištevalo se bode Gospodu vsak čas.

31 Za su yi shelar adalcinsa ga mutanen da ba a riga an haifa ba, gama ya aikata shi.

Prihajali bodo in oznanjali pravico njegovo ljudstvu, ki se rodi, da je pravičen.