Zabura 17

1 Addu’a ce ta Dawuda. Ka ji, ya Ubangiji, roƙona na adalci; ka saurari kukata. Ka kasa kunne ga addu’ata, ba ta fitowa daga leɓuna masu ƙarya.

Molitev Davidova: Čuj, Gospod, pravico, poslušaj vpitje moje; uho nagni molitvi moji brez ustnic zvijačnih.

2 Bari fiffitawata tă zo daga gare ka; bari idanunka su ga abin da yake daidai.

Od obličja tvojega izidi pravica moja; oči tvoje naj gledajo, kar je pravično.

3 Ko ka duba zuciyata, ka kuma bincike ni da dare, ko ka gwada ni, ba za ka sami kome ba; na yanke shawara cewa bakina ba zai yi zunubi ba.

Ko bodeš preiskal srce moje, obiskal ponoči, preskušal me, ne najdeš; kar mislim, ne prestopi mojih ust.

4 Game da ayyukan mutane kuwa, ta wurin maganar leɓunanka na kiyaye kaina daga hanyoyin tashin hankali.

Pri delih človeških, po besedi ustnic tvojih opazujem steze silovitega.

5 Sawuna sun kama hanyoyinka ƙafafu kuwa ba za su yi santsi ba.

Ohrani korake moje na stezah svojih, da ne zaidejo moje noge.

6 Na kira gare ka, ya Allah, gama za ka amsa mini; ka kasa kunne ka kuma ji addu’ata.

Jaz te kličem, ker me slišiš, Bog mogočni; nagni k meni uho svoje, poslušaj govor moj.

7 Ka nuna mini girmar ƙaunarka mai banmamaki, kai da kake ceton waɗanda suke neman mafaka daga abokan gābansu da hannunka na dama.

Odloči milosti svoje, o ti, ki otimaš preganjalcev pribegajoče na desnico tvojo.

8 Ka kiyaye ni yadda ake kiyaye ido; ka ɓoye ni cikin inuwar fikafikanka

Hrani me kakor zenico v očesu; sè senco peroti svojih skrivaj me:

9 daga mugaye waɗanda suke kai mini hari, daga abokan gāba masu mutuwa waɗanda suka kewaye ni.

Zaradi krivičnih, ki me napadajo, sovražnikov mojih glavnih, ki me obdajajo.

10 Sun rufe zukatansu marar tausayi, da bakunansu suna magana da fariya.

Mast svojo masté, z usti svojimi govoré prevzetno:

11 Sun sa mini ido, yanzu sun kewaye ni, a shirye suke, su jefa ni a ƙasa.

Hojo našo zdaj obdajajo nam; oči svoje obračajo vpirajoč v tla.

12 Suna kama da zaki mai yunwan abinci, kamar babban zaki mai fako a maɓuya.

Podoba je vsakega kakor leva želečega zgrabiti, in kakor mladega leva čepečega v zakotji.

13 Ka tashi, ya Ubangiji, ka yi arangama da su, ka durƙusar da su; ka cece ni daga mugaye ta wurin takobinka.

Vstani, Gospod, prehítí obličje njegovo; trešči ga, izpuli dušo mojo z mečem svojim krivičnemu.

14 Ya Ubangiji, da hannunka ka cece ni daga irin mutanen nan, daga mutanen duniyan nan waɗanda ladarsu yana a wannan rayuwa ne. Kakan cika yunwan waɗanda kake so;’ya’yansu suna da isashe suna kuma ajiyar wadata wa’ya’yansu.

Ljudém izpuli v roko svojo, Gospod, ljudém od svetá, katerih delež je v tem življenji, katerim trebuh polniš sè skrivnim zakladom svojim; sitijo se sinovi in preobilost svojo zapuščajo otrokom svojim.

15 Amma ni, cikin adalci zan ga fuskarka; sa’ad da na farka, zan gamsu da ganin kamanninka.

Jaz bodem v pravičnosti videl obličje tvoje, sitil se bodem, ko se zbudim, s podobo tvojo.