Zabura 147
1 Yabi Ubangiji. Yana da kyau a rera yabai ga Allahnmu, abu mai daɗi ne daidai ne kuma a yabe shi!
Hvalite Gospoda; ker dobro je prepevati Bogu našemu; ker prijetno, spodobno je hvaljenje.
2 Ubangiji ya gina Urushalima; ya tattara kamammu na Isra’ilan da aka kai bauta.
Zidar Jeruzalema Gospod, Izraelce zbira razkropljene.
3 Ya warkar da masu raunanar zuciya ya ɗaɗɗaura miyakunsu.
On ozdravlja potrte v srci in obvezuje v njih bolečinah.
4 Ya lissafta yawan taurari ya kuma kira kowannensu da suna.
Prešteva zvezd število, kliče jih, kolikor jih je, po imenih.
5 Shugabanmu mai girma ne mai iko duka; ganewarsa ba shi da iyaka.
Velik je Gospod, Bog naš, in mnoga moč njegova, razumnost njegova brezmerna.
6 Ubangiji yana kula da masu sauƙinkai yakan yar da mugaye a ƙasa.
Krotke podpira Gospod, hudobne potiska noter do tal.
7 Rera wa Ubangiji waƙar godiya; ku kada garaya ga Allahnmu.
Pojte hvalne pesmi Gospodu, na strune prepevajte našemu Bogu.
8 Ya rufe sararin sama da gizagizai; yana tanada wa duniya ruwan sama yana kuma sa ciyawa tă yi girma a kan tuddai.
On zagrinja z gostimi oblaki nebesa; dež napravlja zemlji, daje, da seno rodevajo gore.
9 Yakan tanada wa shanu abinci da kuma saboda’ya’yan hankaki sa’ad da suka yi kira.
Živež svoj daje živini, mladim krokarjem, ki čivkajo.
10 Jin daɗinsa ba ya a ƙarfin doki, balle farin cikinsa yă kasance a ƙafafun mutum;
Moči konjeve se ne veseli, stegna odličnega moža mu niso po volji;
11 Ubangiji yakan yi farin ciki a waɗanda suke tsoronsa, waɗanda suke sa zuciya a ƙaunarsa marar ƙarewa.
Po volji so Gospodu boječi se njega, kateri imajo nado v milosti njegovi.
12 Ki ɗaukaka Ubangiji, ya Urushalima; ki yabi Allahnki, ya Sihiyona.
S hvalo slávi Jeruzalem Gospoda, hvali Boga svojega, o Sijon.
13 Gama yana ƙarfafa ƙyamaren ƙofofinki yana kuma albarkace mutanenki a cikinki.
Ker zapahe tvojih vrát utrjuje, sinove tvoje blagoslavlja sredi tebe.
14 Yana ba da salama ga iyakokinki yana kuma ƙosar da ke da alkama mafi kyau.
Mir daje pokrajinam tvojim, z mozgom pšenice te siti.
15 Yana ba da umarninsa ga duniya; maganarsa tana tafiya da sauri.
Ko pošlje govor svoj na zemljo, urno izteče beseda njegova.
16 Yana shimfiɗa ƙanƙara kamar ulu yă kuma watsar da hazo kamar toka.
Sneg daje kakor volno, slano razsiplje kakor pepél.
17 Yana zuba ƙanƙara kamar ƙananan duwatsu. Wa zai iya jure wa sanyin da ya aiko?
Led svoj meče dol, kakor koščke; pred mrazom njegovim kdo prebije?
18 Yakan aiki maganarsa ta kuwa narkar da su; yakan tā da iskarsa, ruwaye kuwa su gudu.
Besedo svojo pošlje in jih raztaja; kakor hitro pihne veter svoj, iztekó vodé.
19 Ya bayyana maganarsa ga Yaƙub, dokokinsa da ƙa’idodinsa ga Isra’ila.
Besede svoje naznanja Jakobu; postave svoje in pravice svoje Izraelu.
20 Bai yi wannan ga wata al’umma ba; ba su san dokokinsa ba. Yabi Ubangiji.
Ni storil tako nobenemu narodu; zatorej ne poznajo tistih pravic. Aleluja.
