< Zabura 147 >

1 Yabi Ubangiji. Yana da kyau a rera yabai ga Allahnmu, abu mai daɗi ne daidai ne kuma a yabe shi!
Hvalite Gospoda, kajti dobro je peti hvalnice našemu Bogu, kajti to je prijetno in hvala je ljubka.
2 Ubangiji ya gina Urushalima; ya tattara kamammu na Isra’ilan da aka kai bauta.
Gospod je zgradil Jeruzalem; skupaj zbira Izraelove pregnance.
3 Ya warkar da masu raunanar zuciya ya ɗaɗɗaura miyakunsu.
Ozdravlja potrte v srcu in povezuje njihove rane.
4 Ya lissafta yawan taurari ya kuma kira kowannensu da suna.
Šteje število zvezd, vse jih kliče po njihovih imenih.
5 Shugabanmu mai girma ne mai iko duka; ganewarsa ba shi da iyaka.
Velik je naš Gospod in zelo močan, njegovo razumevanje je neskončno.
6 Ubangiji yana kula da masu sauƙinkai yakan yar da mugaye a ƙasa.
Gospod dviguje krotke; zlobne podira k tlom.
7 Rera wa Ubangiji waƙar godiya; ku kada garaya ga Allahnmu.
Pojte Gospodu z zahvaljevanjem, našemu Bogu pojte hvalo na harfo,
8 Ya rufe sararin sama da gizagizai; yana tanada wa duniya ruwan sama yana kuma sa ciyawa tă yi girma a kan tuddai.
ki nebo pokriva z oblaki, ki za zemljo pripravlja dež, ki daje travi, da raste po gorah.
9 Yakan tanada wa shanu abinci da kuma saboda’ya’yan hankaki sa’ad da suka yi kira.
On daje živali njeno hrano in mladim krokarjem, ki kličejo.
10 Jin daɗinsa ba ya a ƙarfin doki, balle farin cikinsa yă kasance a ƙafafun mutum;
Ne razveseljuje se v moči konja. Ne veseli se človeških nog.
11 Ubangiji yakan yi farin ciki a waɗanda suke tsoronsa, waɗanda suke sa zuciya a ƙaunarsa marar ƙarewa.
Gospod se veseli tistih, ki se ga bojijo, tistih, ki upajo v njegovo usmiljenje.
12 Ki ɗaukaka Ubangiji, ya Urushalima; ki yabi Allahnki, ya Sihiyona.
Hvali Gospoda, oh Jeruzalem, hvali svojega Boga, oh Sion.
13 Gama yana ƙarfafa ƙyamaren ƙofofinki yana kuma albarkace mutanenki a cikinki.
Kajti utrjuje zapahe tvojih velikih vrat, tvoje otroke je blagoslovil znotraj tebe.
14 Yana ba da salama ga iyakokinki yana kuma ƙosar da ke da alkama mafi kyau.
Na tvojih mejah daje mir in te nasičuje z najodličnejšo pšenico.
15 Yana ba da umarninsa ga duniya; maganarsa tana tafiya da sauri.
Svojo zapoved pošilja na zemljo; njegova beseda teče zelo naglo.
16 Yana shimfiɗa ƙanƙara kamar ulu yă kuma watsar da hazo kamar toka.
Sneg daje kakor volno, slano razsiplje kakor pepel.
17 Yana zuba ƙanƙara kamar ƙananan duwatsu. Wa zai iya jure wa sanyin da ya aiko?
Svoj led meče kakor koščke; kdo lahko obstane pred njegovim mrazom?
18 Yakan aiki maganarsa ta kuwa narkar da su; yakan tā da iskarsa, ruwaye kuwa su gudu.
Razpošilja svojo besedo in jih topi; svojemu vetru povzroča, da piha in vodam, [da] tečejo.
19 Ya bayyana maganarsa ga Yaƙub, dokokinsa da ƙa’idodinsa ga Isra’ila.
Svojo besedo kaže Jakobu, svoje zakone in svoje sodbe Izraelu.
20 Bai yi wannan ga wata al’umma ba; ba su san dokokinsa ba. Yabi Ubangiji.
Z nobenim narodom ni tako postopal in glede njegovih sodb, jih oni niso spoznali. Hvalite Gospoda.

< Zabura 147 >