Zabura 130

1 Waƙar haurawa. Daga cikin zurfafa na yi kuka gare ka, ya Ubangiji;

Pesem preizvrstna. Iz globočin sem te klical, Gospod:

2 Ya Ubangiji, ka ji muryata. Bari kunnuwanka su saurara ga kukata ta neman jinƙai.

Gospod, poslušaj glas moj; ušesa tvoja naj pazijo na prošinj mojih glas.

3 In kai, ya Ubangiji, za ka lissafta zunubai, Ya Ubangiji, wa zai tsaya?

Ako bodeš na krivice gledal, Gospod, kdo bi mogel obstati?

4 Amma tare da kai akwai gafartawa, saboda haka ake tsoronka.

Ker pri tebi je odpuščenje, da te česté v svetem strahu.

5 Zan jira Ubangiji, raina zai jira, kuma a cikin maganarsa na sa zuciyata.

Čakal sem Gospoda, čakala je duša moja; tudi v besedi njegovi imam nado.

6 Raina na jiran Ubangiji fiye da yadda mai tsaro yakan jira safiya, fiye da yadda mai tsaro yakan jira safiya.

Srce moje hrepeni po Gospodu, bolj ko straže po jutru, ki čujejo noter do jutra.

7 Ya Isra’ila, sa zuciya ga Ubangiji, gama tare da Ubangiji akwai ƙauna marar ƙarewa kuma tare da shi akwai cikakkiyar fansa.

Nado imej Izrael v Gospodu, ker pri Gospodu je milost, in pri njem največ rešenja.

8 Shi kansa zai fanshi Isra’ila daga dukan zunubansu.

In on bode rešil Izrael vseh krivic njegovih.