< Zabura 128 >
1 Waƙar haurawa. Masu albarka ne dukan masu tsoron Ubangiji, waɗanda suke tafiya a hanyoyinsa.
Pesem preizvrstna. Blagor mu, kdorkoli se boji Gospoda, kateri hodi po potih njegovih.
2 Za ka ci amfanin aikinka; albarku da wadata za su zama naka.
Delo namreč rok svojih bodeš užival, srečen bodeš in dobro ti bode.
3 Matarka za tă zama kamar kuringar inabi mai’ya’ya a cikin gidanka;’ya’yanka maza za su zama kamar tohon zaitun kewaye da teburinka.
Žena tvoja kakor trta rodovitna na strani hiše tvoje; sinovi tvoji, kakor mlade oljke, obdajali bodo mizo tvojo.
4 Ta haka mai albarka yake wanda yake tsoron Ubangiji.
Glej, tako bode blagoslovljen kateri se boji Gospoda!
5 Bari Ubangiji ya albarkace ka daga Sihiyona dukan kwanakin ranka; bari ka ga wadatar Urushalima,
Blagoslavlja te Gospod sè Sijona; uživaj torej srečo Jeruzalemsko vse dnî svojega življenja.
6 bari kuma ka rayu ka ga’ya’ya’ya’yanka. Salama tă kasance tare da Isra’ila.
In poglej sinov svojih otroke; mir nad Izraelom!