< Zabura 128 >
1 Waƙar haurawa. Masu albarka ne dukan masu tsoron Ubangiji, waɗanda suke tafiya a hanyoyinsa.
Blagoslovljen je vsak, kdor se boji Gospoda, ki hodi po njegovih poteh.
2 Za ka ci amfanin aikinka; albarku da wadata za su zama naka.
Kajti jedel boš trud svojih rok, srečen boš in s teboj bo dobro.
3 Matarka za tă zama kamar kuringar inabi mai’ya’ya a cikin gidanka;’ya’yanka maza za su zama kamar tohon zaitun kewaye da teburinka.
Tvoja žena bo kakor rodovitna trta ob straneh tvoje hiše; tvoji otroci kakor oljčne sadike naokrog tvoje mize.
4 Ta haka mai albarka yake wanda yake tsoron Ubangiji.
Glej, tako bo blagoslovljen mož, ki se boji Gospoda.
5 Bari Ubangiji ya albarkace ka daga Sihiyona dukan kwanakin ranka; bari ka ga wadatar Urushalima,
Gospod naj te blagoslovi iz Siona in gledal boš dobro Jeruzalema vse dni svojega življenja.
6 bari kuma ka rayu ka ga’ya’ya’ya’yanka. Salama tă kasance tare da Isra’ila.
Da, videl boš svojih otrok otroke in mir nad Izraelom.