Zabura 123

1 Waƙar haurawa. Na tā da idanuna gare ka, gare ka da kursiyinka yake cikin sama.

K tebi povzdigujem svoje oči, oh ti, ki prebivaš v nebesih.

2 Kamar yadda idanun bayi suna duban hannun maigidansu, kamar yadda idanun baiwa suna duban hannun uwargijiyarta, haka idanunmu suna duban Ubangiji Allahnmu, sai ya nuna mana jinƙansa.

Glej, kakor oči služabnikov gledajo k roki svojih gospodarjev in kakor oči dekle k roki svoje gospodarice, tako naše oči čakajo na Gospoda, našega Boga, dokler se nas ne usmili.

3 Ka yi mana jinƙai, ya Ubangiji, ka yi mana jinƙai, gama mun jimre da reni mai yawa.

Usmili se nas, oh Gospod, usmili se nas, kajti silno smo nasičeni z zaničevanjem.

4 Mun jimre da wulaƙanci daga masu girman kai, reni mai yawa daga masu fariya.

Naša duša je silno nasičena s preziranjem tistih, ki so ošabni in z zaničevanjem ponosnih.